wikipedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Marijino vnebovzetje ima v Sloveniji dolgo versko in kulturno tradicijo. Praznik obeležujemo 15. avgusta, njegove korenine pa segajo daleč v zgodovino krščanstva. V Jeruzalemu so ga že v 5. stoletju praznovali kot »Marijino zaspanje«, v Rimu pa so praznovanje v 8. stoletju sprejeli kot praznik Marijinega vnebovzetja.

Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je leta 1950 uradno razglasil papež Pij XII., vendar je bilo verovanje med kristjani prisotno že stoletja pred tem.

Od Brezij do Ptujske Gore

Slovenija je posejana s cerkvami, posvečenimi Mariji, zato je veliki šmaren tradicionalno tudi eden pomembnejših romarskih dni v letu. Med najbolj znana romarska središča sodijo Brezje, Ptujska Gora, Sveta Gora, Petrovče, Turnišče in Zaplaz.

Na Brezjah, slovenskem Marijinem narodnem svetišču, se je tudi letos zbrala množica vernikov, ki jih je na osrednji maši nagovoril ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Marijino vnebovzetje je v nagovoru izpostavil kot praznik upanja. Verniki se na Brezjah vrstijo ves dan, polna pa so tudi druga verska središča.

Med znanimi romarskimi kraji so tudi Nazarje, Nova Štifta pri Gornjem Gradu, Olimje, Svete gore nad Sotlo, Kurešček in številni drugi kraji. Nekateri se na romanje še danes odpravijo peš in tako nadaljujejo stoletno tradicijo.

Praznik z močnim sporočilom

Za katoličane je Marijino vnebovzetje predvsem praznik upanja in vere v večno življenje. Romanje pa ima tudi simbolni pomen – človekovo življenjsko pot ponazarja kot potovanje proti cilju.

Praznik ima v Sloveniji še poseben pomen, saj Cerkev na Slovenskem na veliki šmaren tradicionalno obnavlja posvetitev slovenskega naroda Mariji.