Naš čas

Tudi v aprilu so življenje v Šaleški dolini zaznamovali številni posamezniki. Izpostavljamo tri kandidatke, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k razvoju in dobrobiti lokalne skupnosti. O zmagovalki meseca znova odločate vi, cenjeni bralci, z glasovnicami Našega časa, pa tudi poslušalci Radia Velenje, ki glasujete v živo.

Pokrovitelj izbora je Kmetijska zadruga Šaleška dolina.

Tilka Bubik, glas podpore in upanja

Tilka Bubik, glas upanja in bolnikov, je dolgoletna prostovoljka in koordinatorka skupine za samopomoč Velenje, ki deluje v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Njena osebna izkušnja z boleznijo jo je že leta 1989 spodbudila, da se je vključila v društvo in začela pomagati drugim bolnikom z rakom. Skupino v Velenju je skupaj z drugimi članicami soustvarjala od samih začetkov, pred več kot tremi desetletji, danes pa kot koordinatorka že 22 let skrbi za povezovanje, podporo in obveščanje bolnikov ter njihovih svojcev. Poseben poudarek daje tudi ozaveščanju javnosti, zlasti ob dnevih zdravja in v rožnatem oktobru, mesecu boja proti raku dojk. Čeprav delujejo kot prostovoljke in pogosto brez strokovne psihološke podpore, si prizadevajo, da bi bolnikom ponudile čim več informacij, gradiv in človeške opore. V prihodnje si želijo okrepiti sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami ter pridobiti dodatno strokovno pomoč, predvsem na področju psihološke podpore. Članice se redno srečujejo v ZD Velenje, kjer se vsak tretji torek v mesecu dobijo na srečanjih, ki so namenjena pogovoru, podpori in izmenjavi izkušenj. »Delo temelji predvsem na medsebojni psihološki podpori in osebnih izkušnjah članic, ki so bolezen tudi same prebolele. Skupina želi bolnikom nuditi oporo v najtežjih trenutkih ter jim sporočiti, da niso sami in da je okrevanje mogoče. V prihodnje si želimo okrepiti tudi strokovno psihološko pomoč, saj smo se v preteklosti že povezovali z zdravstvenim domom, kjer smo imeli podporo psihologinje, danes pa to področje znova pogrešamo.« Bubik tudi po upokojitvi ostaja v lokalnem okolju izjemno dejavna. »Svoj prosti čas najraje preživlja v naravi. Kot pravi, jo že vrsto let spremlja ljubezen do pohodništva, zato se redno udeležuje pohodov v okviru planinskega društva UNI3 Velenje. Čeprav se je zaradi zdravstvenih težav z roko morala odpovedati ročnim delom, ostaja aktivna v vsakdanjem življenju – veliko hodi, se druži s prijatelji, rada kaj dobrega skuha in ohranja močne vezi v društvu, v katerem deluje že desetletja. S svojo energijo, življenjsko izkušnjo in predanostjo ostaja pomemben steber lokalne skupnosti ter zgled prostovoljstva, človeške solidarnosti ter aktivnega in polnega življenja tudi v zrelejših letih.

Zdenka Uršnik, izjemna prostovoljka in aktivna upokojenka

Zdenka Uršnik iz Šoštanja je izjemno dejavna upokojenka, ki je svoje življenje posvetila delu, učenju in prostovoljstvu v Šaleški dolini. Po prihodu v Velenje leta 1975 se je zaposlila v takratnem Gorenju, kjer je kot univ. dipl. ekon. z mednarodno usmeritvijo opravljala številne odgovorne naloge na področju uvoza, izvoza in mednarodnega poslovanja. Po upokojitvi leta 2010 je življenje še intenzivneje posvetila izobraževanju in prostovoljstvu. Aktivno deluje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje, kjer sodeluje v številnih krožkih – od pohodništva, joge in angleščine do likovnega ustvarjanja. Po izteku štiriletnega mandata je leta 2022 štafetno palico predala sedanjemu predsedniku Rajmundu Valclu. V prostovoljstvu je pustila izjemen pečat – organizirala in vodila je številne dogodke, sodelovala v projektih na državni ravni ter povezovala različne organizacije. »Za vloženih več kot 3.800 ur prostovoljnega dela v letu 2020 sem prejela priznanje MO Velenje za naj prostovoljko nad 30 let.« Aktivna je tudi v številnih lokalnih društvih, med drugim od leta 2011 v Društvu upokojencev Šoštanj, športnih in kulturnih skupinah ter zdravstveno-preventivnih programih, v okviru katerih spodbuja gibanje, druženje in kakovostno staranje. »Od sezone 2022/2023 do sezone 2025/2026, torej štiri sezone, sem bila tudi predsednica MePZ DU Šoštanj. Zelo rada sem sodelovala na vajah, čeprav nisem pevka, temveč organizatorka številnih nastopov in izleta, ki ga ob koncu sezone izvedemo s člani ter ob tem veselo in sproščeno prepevamo. Tudi letos bomo v soboto, 23. maja, med 10. in 12. uro izvedli festival, na katerem bo sodelovalo okoli 300 udeležencev v občini Šoštanj ter plesalci, člani FD Oglarji in glasbeniki PO Zarja. Od samega začetka delovanja Šole zdravja v Šoštanju sem ena od vaditeljic vadbe po metodi 1.000 gibov. Vsak delovni dan telovadimo zjutraj med 7.30 in 8.10 uro, pod Vilo Široko ob nogometnem štadionu.« Je tudi članica Društva za boj proti raku Velenje in članica Kluba upokojencev Gorenje. S svojo življenjsko zgodbo dokazuje, da je upokojitev lahko začetek novega, izjemno bogatega obdobja – polnega znanja, druženja in nesebičnega prispevka skupnosti.

Alenka Avberšek, med gospodarstvom in humanitarnim delom

Alenka Avberšek je v Šaleški dolini znana kot dolgoletna gospodarstvenica in družbeno aktivna oseba, ki pustila pomemben pečat v lokalnem in širšem prostoru. Njena poklicna pot je bila raznolika, saj je v svoji karieri zamenjala sedem služb, kar pa, kot poudarja sama, ni bilo posledica neuspeha, temveč iskanja novih izzivov in dela z ljudmi. »Službe sem menjala, ker sem želela nove priložnosti in ker sem rada delala z ljudmi,« pravi. Najpomembnejše obdobje njenega poklicnega življenja je bilo povezano z gospodarsko zbornico, kjer je delovala skupaj 16 let, najprej v Velenju in nato v Ljubljani. To obdobje jo je močno zaznamovalo, saj je tesno sodelovala z gospodarstveniki in podjetji ter si ustvarila široko mrežo poznanstev in izkušenj. Danes, ko ni več aktivno vpeta v poslovni svet, ostaja kritična opazovalka družbenih razmer. Opozarja predvsem na nestabilnost sistemov: »Vsaka vlada postavi svojo zgodbo, tisto, kar je bilo prej dobro, pa se pogosto zavrže.« Kritična je tudi do delovanja državne administracije, v okviru katere po njenem mnenju politične menjave pogosto povzročajo izgubo strokovnosti in odhod sposobnih ljudi. Pomemben prelom v njenem življenju je predstavljala osebna preizkušnja, povezana z nesrečo in kasnejšo oskrbo moža. Kljub zahtevnemu obdobju poudarja, da nikoli ni čutila, da bi se čemu odpovedala: »Nisem žrtvovala kariere, ampak sem se popolnoma predala novemu poslanstvu, skrbi za moža. To obdobje je bilo čustveno in fizično zelo zahtevno, a ga danes vidim kot del življenjske poti, ki me je še dodatno utrdila.« S soprogom Francem sta vzgojila tri otroke, danes se rada druži tudi s sedmimi vnuki. Zelo aktivna je v različnih društvih in pri humanitarnem delu. Pridružila se je Lions klubu Velenje, pri katerem nadaljuje s tradicijo dobrodelnosti. Posebej veliko ji pomeni, da je bila sprejeta kot prva ženska članica v klubu. Kot predsednica izpostavlja pomen pomlajevanja. Med najpomembnejšimi projekti posebej omenja projekt Donirana hrana, ki poteka že več kot 15 let in je postal eden ključnih programov kluba. Pomembno vlogo imajo dobrodelni koncerti, akcije zbiranja sredstev ter projekti, kot je Plakat miru, s katerim mlade nagovarjajo k razmišljanju o sožitju, miru in odgovornosti v družbi. Veliko pozornosti namenja socialno najbolj ranljivim, med njimi slepim, slabovidnim ter uporabnikom Varstveno-delovnega centra Ježek, s katerimi gradijo pristne prijateljske odnose. »V zadnjem obdobju se v klubu posvečamo tudi projektu osveščanja o darovanju organov.« Prosti čas najraje preživlja na domačem »ranču«, največ pa ji pomenijo trenutki, ko lahko gosti prijatelje in družino ter pripravi domače jedi. »Ko nekaj daš drugim, dobiš nazaj še več,« sklene.