Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ob svetovnem dnevu delovne terapije, ki ga obeležujemo danes, je v ospredju pomen samostojnosti, sodelovanja in vključevanja v vsakdanje življenje. Letošnja mednarodna tema Vključenost šteje poudarja, da mora imeti vsak posameznik možnost sodelovati pri dejavnostih, ki so zanj pomembne, sprejemati odločitve in čutiti pripadnost skupnosti.

Kaj delovna terapija pravzaprav je in komu je namenjena? Kot pojasnjuje Jerneja Čretnik, diplomirana delovna terapevtka s specialnimi znanji iz Zdravstvenega doma Velenje, gre za zdravstveno stroko, ki ljudem pomaga živeti čim bolj kakovostno in samostojno kljub oviram, ki jih prinašajo bolezen, poškodba ali druge življenjske okoliščine.

»Naše delo ni usmerjeno zgolj v to, kaj človek zmore ali česa ne zmore, ampak predvsem v to, kako mu omogočiti, da lahko sodeluje v življenju na način, ki je zanj pomemben,« pojasnjuje Čretnik. Cilj terapije namreč ni le, da posameznik določeno spretnost osvoji v terapevtski ambulanti, temveč da jo zna uporabiti tudi v vsakdanjem življenju.

Komu je namenjena delovna terapija?

Delovno terapijo potrebujejo ljudje v različnih življenjskih obdobjih in okoliščinah. Pomoč je lahko pomembna po poškodbi ali operaciji, po možganski kapi in pri drugih nevroloških boleznih. Namenjena je tudi otrokom z razvojnimi posebnostmi ter starejšim, ki zaradi upada telesnih ali kognitivnih sposobnosti težje opravljajo vsakodnevna opravila.

Podpora pa ni omejena le na telesne težave. Delovni terapevti pomagajo tudi ljudem, ki se zaradi depresije, tesnobe ali drugih duševnih stisk soočajo z izzivi pri organizaciji dneva, skrbi zase, vzdrževanju odnosov in vključevanju v družbo.

Vključenost pomeni več kot zgolj prisotnost

Letošnji slogan Vključenost šteje opozarja, da ni dovolj, da je posameznik v nekem okolju zgolj fizično prisoten. Pomembno je, da lahko v njem tudi aktivno sodeluje, odloča o sebi in ohranja vloge, ki mu dajejo občutek smisla in pripadnosti.

Prav pri tem ima delovna terapija pomembno vlogo: posameznikom pomaga premagovati ovire ter iskati načine, kako ostati čim bolj samostojni in vključeni v življenje svoje skupnosti. Včasih so za to potrebne velike spremembe, drugič pa že majhen korak, ki človeku omogoči, da znova opravi nekaj, kar mu veliko pomeni.

Cilj je, da se človek vrne k stvarem, ki mu veliko pomenijo

Kako pomembno je, da terapija izhaja iz posameznikovih želja in potreb, ponazarja tudi izkušnja Jerneje Čretnik z gospodom, ki je doživel možgansko kap.

Po bolezni ga je najbolj žalostilo, da ni več mogel početi stvari, ki so mu prej veliko pomenile. Ena njegovih največjih želja je bila, da bi se lahko dopoldne odpravil v kavarno, kjer se je pred boleznijo večkrat na teden srečeval s prijatelji.

Prav ta cilj sta si z delovno terapevtko zastavila kot vodilo obravnave. Želja po ponovnem druženju s prijatelji mu je dajala dodatno motivacijo pri izvajanju različnih aktivnosti. Po nekaj mesecih je cilj dosegel in se terapevtki z veseljem pohvalil, da je znova obiskal kavarno in se srečal s prijatelji. Zanj je bil to velik dosežek, ki mu je prinesel veliko zadovoljstva in sreče.

Takšni primeri kažejo, da uspeh delovne terapije ni nujno povezan le z zahtevnimi nalogami ali velikimi spremembami. Včasih pomeni predvsem to, da človek znova zmore nekaj, kar mu daje občutek samostojnosti, povezanosti in smisla.

Težave niso vedno vidne na prvi pogled

Pri posameznikih pogosto najprej pomislimo na telesne omejitve, vendar težave niso vedno navzven opazne. Kot poudarja Čretnik, se lahko kažejo tudi pri pozornosti, spominu, načrtovanju, razumevanju navodil, komunikaciji, zaznavanju dražljajev in uravnavanju čustev.

Pri otrocih se to lahko kaže v težavah pri sodelovanju v skupinski igri, razumevanju pravil ali vztrajanju pri določeni dejavnosti. Odrasli pa se lahko srečujejo z izzivi pri organizaciji vsakodnevnih opravil, opravljanju več nalog hkrati ali vključevanju v družabne situacije.

Ker takšne težave niso vedno očitne, jih okolica včasih težje prepozna ali razume. Prav zato je pomembno, da posameznika ne presojamo zgolj po tem, kar vidimo, temveč prisluhnemo tudi njegovim izkušnjam in potrebam. Delovna terapija pomaga prepoznati ovire ter poiskati načine, da lahko človek kljub njim čim bolj samostojno sodeluje v vsakdanjem življenju.

Svetovni dan delovne terapije tudi v znamenju povezovanja

V Zdravstvenem domu Velenje so svetovni dan delovne terapije obeležili s promocijo poklica, ki so jo letos pripravili nekoliko drugače. Za sodelavce iz drugih zdravstvenih strok so pripravili tri kvize, s katerimi želijo na sproščen in zanimiv način predstaviti širino delovne terapije ter njen pomen pri celostni obravnavi posameznika.

Ob tem poudarjajo, da je pomembno, da delovno terapijo bolje poznajo tudi drugi zdravstveni delavci, saj lahko s sodelovanjem uporabnikom zagotovijo učinkovitejšo in celovitejšo pomoč.

Svetovni dan delovne terapije je za terapevte tudi priložnost za povezovanje, izmenjavo izkušenj in krepitev pripadnosti poklicu. Želijo si, da bi bil njihov poklic prepoznaven ne le znotraj zdravstvenih ustanov, temveč tudi v širši javnosti.

Čakalne dobe za obravnave so odvisne od področja dela in termina. V razvojni ambulanti otroke na prvo obravnavo praviloma povabijo v približno enem mesecu. Pri obravnavi odraslih so čakalne dobe različne: za hitre obravnave od nekaj tednov do približno dveh mesecev, za redne pa od treh do štirih mesecev. V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov je čakanje odvisno tudi od razpoložljivosti terminov, saj so popoldanski termini bolj zasedeni.

Delovni terapevti si ob svojem dnevu želijo predvsem, da bi ljudje bolje razumeli njihovo delo in prepoznali, kako pomembno prispevajo k samostojnosti, kakovosti življenja ter vključevanju posameznikov v vsakodnevne dejavnosti.