Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Velenjski župan Peter Dermol je v tokratnem pogovoru na radiu Velenje, odgovarjal na vprašanja poslušalcev o aktualnih temah v Mestni občini Velenje.

Med drugim je spregovoril o prometu in cestni infrastrukturi, šolstvu, Velenjskem jezeru, športu ter ogrevanju. Prvo vprašanje je bilo povezano s stanjem ceste od Spara mimo zdravstvenega doma do tržnice Mercator, ki je po ocenah poslušalca v zelo slabem stanju.

Obnova ceste odvisna od države

Dermol se je s kritiko stanja ceste strinjal in poudaril, da gre za državno cesto, za katere obnovo si občina prizadeva že več kot desetletje. Kot je povedal, je pred kratkim o tem govoril tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem.

Spomladi je občina z ministrstvom podpisala sporazum s prejšnjo ministrico Alenko Bratušek, ki opredeljuje obveznosti pri obnovi Šaleške in Kidričeve ceste, država pa naj bi v prihodnjem letu zagotovila sredstva za izvedbo projekta.

»Zdaj moramo najprej počakati, ali bo nova vlada svojo nalogo izpolnila,« je dejal Dermol in dodal, da naj bi bilo po sprejetju rebalansa državnega proračuna znano, ali bodo sredstva zagotovljena.

Obnova je za občino pomembna tudi zaradi toplovodnega omrežja pod cesto. Za njegovo sanacijo so že pridobili evropska sredstva, rok za izvedbo pa se izteče konec leta 2028. »Tudi mi ne moremo več odlašati,« je poudaril Dermol.

Zaradi prostorske stiske pouk tretješolcev na drugi lokaciji

Poslušalko Katjušo je zanimalo, zakaj letos pouk tretješolcev Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda poteka v prostorih glasbene šole.

Ob tem je opozorila na nevarnost otrok zaradi številnost zapor po mestu in povečanega prometa v okolici šole ter vprašala, ali je na šoli res vsako leto manj prostora.

Dermol je pojasnil, da je zaradi vse večjega vpisa na Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda že v preteklosti prišlo do dogovora, da se del pouka izvaja v prostorih velenjske glasbene šole. Odločitve o organizaciji pouka sicer niso v pristojnosti občine, temveč šole in njenega vodstva.

»Ključno zame je predvsem to, da je poskrbljeno za varnost otrok in kakovostno izobraževanje,« je poudaril Dermol. Po njegovih besedah naj bi bili otroci po končanem pouku v glasbeni šoli s spremstvom učiteljev pospremljeni nazaj na matično šolo. Ker želi preveriti, ali dogovor tudi v praksi poteka tako, je napovedal, da bo zadevo preveril pri ravnatelju.

Ob tem je dodal, da se šole srečujejo z različnimi prostorskimi možnostmi. »Če vsi otroci ne morejo biti v enem objektu, jih je treba namestiti v drugega,« je dejal in dodal, da večje število otrok sicer pomeni dobro novico, vendar zahteva tudi prilagajanje šol, staršev in otrok.

Zakaj so letos v Glasbeno šolo vključeni že tretješolci, bo po Dermolovem mnenju najbolje pojasnilo vodstvo šole. Staršem svetuje, naj bi se o takšnih odločitvah pogovorili že pred začetkom šolskega leta, vprašanje pa lahko odprejo tudi na svetih staršev in svetih zavodov, kjer lahko dobijo neposredne odgovore o razlogih za takšno odločitev.

Bodo analize Velenjskega jezera pogostejše?

Robija je zanimalo, ali bodo tudi v prihodnje izvajali analize kakovosti oziroma onesnaženosti vode v Velenjskem jezeru, predvsem zaradi letošnjih opozoril o prisotnosti cianobakterij.

Dermol je pojasnil, da je bilo končno poročilo izdano 1. septembra in je potrdilo prisotnost cianobakterij. Njihova izmerjena količina je bila sicer zelo nizka, vendar so obiskovalce kljub temu opozarjali, naj upoštevajo vsa varnostna priporočila.

»Pri vsakodnevnih meritvah, ki jih izvajamo, prisotnosti cianobakterij ne zaznavamo oziroma teh analiz nimamo. Bomo pa verjetno morali razmisliti, da bi v določenih obdobjih takšne meritve v Velenjskem jezeru izvajali,« je dejal Dermol.

Ob tem je poudaril, da je bilo letošnje leto zaradi visokih temperatur nekoliko posebno, zato upa, da se podobna situacija v prihodnje ne bo ponovila.

Zaradi vandalizma tudi videonadzor

Eden od poslušalcev je bil razočaran nad dogajanjem v novem večgeneracijskem parku Lipa na Gorici, kjer po njegovih besedah prihaja do uničevanja nove ureditve.

Zanimalo ga je, ali je v Velenju res treba javne površine zaradi tega nadzorovati s kamerami. Dermol je odgovoril, da je videonadzor na tem območju že vzpostavljen in da so v nekaterih primerih uspeli prepoznati tudi storilce vandalizma.

Zadeve nato predajo policiji, ki vodi nadaljnje postopke. »Žal je treba imeti videonadzor na vseh teh infrastrukturnih objektih,« je dejal in dodal, da gre predvsem za posameznike, ki vandalizem izvajajo na različnih območjih mesta.

Po njegovih besedah je pomembno, da jih prepoznajo in da sledijo tudi ustrezni postopki. Ob tem je izpostavil tudi odgovornost staršev in širše skupnosti.

»Vzgoja otrok gre ravno v tej smeri, da je vse, kar vidimo v našem mestu, od vseh nas in da moramo vsi skupaj skrbeti za to,« je poudaril. Kot je še dejal, so bili tudi v preteklosti zaradi vandalizma že uvedeni postopki in izrečene globe.

»Ko nekdo od staršev plačuje globo za svojega otroka, mu verjetno tudi ni vseeno,« je dejal župan in izrazil željo, da do takšnih primerov sploh ne bi prihajalo.

Cena ogrevanja za zdaj ostaja nespremenjena

Poslušalca Bojana je zanimalo, kakšna bo letos cena ogrevanja. Župan je pojasnil, da pri Komunalnem podjetju Velenje za zdaj spremembe cene niso predvidene.

Variabilni del cene je povezan z zakonsko ureditvijo po izstopu Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje iz skupine HSE, pri čemer se cena prilagaja tudi glede na rast življenjskih stroškov.

Konec leta bo predvidoma znova opravljena preverba s strani energetskih družb. Takrat bo znano, ali bodo predlagale spremembo variabilnega dela cene. Morebitna sprememba bi se nato avtomatično odrazila tudi na končnih položnicah. Fiksni del cene, ki ga določa Komunalno podjetje Velenje, se za gospodinjstva od leta 2017 ni spreminjal.

V prihodnjih mesecih bodo njegovo višino ponovno ocenili, predvidoma po zaključku letošnjega poslovanja. Dermol je ob tem poudaril, da za zimsko kurilno sezono za zdaj zvišanje tega dela cene ni predvideno.

Na višino cene, ki jo določa Termoelektrarna Šoštanj, Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje nimata neposrednega vpliva. »Zakon je zastavljen tako, da niti Mestna občina Velenje niti Komunalno podjetje Velenje nista in ne moreta biti stranki v postopku določanja te cene,« je pojasnil Dermol.

Toplotni dodatek ostaja

Poslušalca je zanimalo tudi, ali bodo letos za gospodinjstva na voljo subvencije. Župan je pojasnil, da v Velenju še naprej izvajajo toplotni dodatek, ki se je po njegovih besedah izkazal kot zelo učinkovit ukrep.

»Če smo imeli v preteklosti, leta 2019 in 2020, subvencijo, je zdaj ta toplotni dodatek v povprečju desetkrat višji od prejšnje subvencije,« je dejal. Namenjen je predvsem ranljivim skupinam, ki jim tako pomagajo pri lažjem pokrivanju stroškov ogrevanja. Ob tem je občina v začetku letošnjega leta zagotovila tudi dodatno subvencijo za toplotno energijo.

Za ta ukrep so se odločili, ker je Termoelektrarna Šoštanj šele februarja zahtevala zvišanje cene, in sicer za nazaj od 1. januarja. Če bi razliko za več mesecev naknadno obračunali gospodinjstvom, bi to pomenilo zelo visoko enkratno breme, zato je občina razliko pokrila iz proračuna. »Počakajmo, kakšne bodo aktivnosti na strani energetskih družb, potem se bomo odločili, kako naprej,« je glede morebitnih prihodnjih sprememb še dejal Dermol.

Športni park v Šaleku čaka na ureditev

Poslušalko Merido je zanimalo, kdaj je predvidena ureditev športnega parka v Šaleku. Dermol je priznal, da je območje trenutno v precej slabem stanju in da ga na to že več let opozarjajo tudi uporabniki.

»Želja je, da že prihodnje leto pripravimo projekt, kakšne igralne in športne površine bi tam uredili, in nato pristopili tudi k izvedbi,« je povedal. Če bi občina za projekt pridobila nepovratna sredstva, bi lahko celotno investicijo izvedli naenkrat.

V nasprotnem primeru bi ureditev lahko razdelili na več faz, podobno kot so to storili pri večgeneracijskem parku. Ob tem je poudaril, da podobno ureditev načrtujejo tudi na območju Stantetove ceste in Kardeljevega trga.

Ob prihodnjih sanacijah teh območij bodo tako razmišljali tudi o umestitvi novih igralnih površin. »Vsi otroci si zaslužijo več igralnih površin,« je poudaril Dermol in dodal, da bo občina v prihodnjih letih iskala možnosti za postopno ureditev tovrstne infrastrukture.

Manj košev, več odgovornosti?

Poslušalka je opozorila na pomanjkanje košev za smeti na nekaterih lokacijah v Velenju, med drugim pri pošti, Osmici, v Sončnem parku in ob jezeru. Zaradi tega se po njenih besedah smeti pojavljajo na zelenicah, travi in pred vhodi.

Zanimalo jo je tudi, zakaj je okoli Velenjskega jezera premalo košev, ob katerih se nato kopičijo vrečke s pasjimi iztrebki. Pojasnil je, da območje Velenjskega jezera še vedno upravlja Premogovnik Velenje, zato Mestna občina Velenje tam ne upravlja s koši in odpadki. Ko gre za mestne površine, pa občina strategijo nameščanja košev spreminja.

Kot je dejal, želijo njihovo število nekoliko zmanjšati in ljudi spodbuditi, da sami poskrbijo za odpadke, ki jih prinesejo v naravo. »Moja želja, ki sicer ne bo izpolnjena, je, da koši po našem mestu sploh ne bi bili več potrebni. To bi pomenilo, da je vsak posameznik dovolj odgovoren, da vsak odpadek, ki ga prinese v naravo, tudi odnese do ekološkega otoka,« je dejal.

Ob tem je opozoril, da več košev samo po sebi še ne pomeni manj odpadkov. Po njegovih besedah so tudi v preteklosti opažali, da so ljudje smeti puščali ob koših, čeprav ti niso bili polni. Zato želijo na mestnih površinah imeti manj, a bolj uporabnih košev, ki bodo omogočali tudi ločevanje odpadkov.

»Če bomo ugotovili, da na katerem delu res primanjkuje kakšen koš, ga bomo seveda postavili,« je dodal Dermol. Občina želi tako najti ravnovesje med urejenostjo javnih površin, odgovornim ravnanjem prebivalcev in stroški, ki jih prinaša vzdrževanje košev in odvoz odpadkov.

Bo tudi prihodnje leto praznovanje tako bogato?

Poslušalka Hedvika je pohvalila letošnje praznovanje občinskega praznika, ki je bilo štiridnevno in je ponudilo veliko različnih dogodkov, tudi brezplačnih. Zanimalo jo je, ali lahko podobno praznovanje pričakujemo tudi prihodnje leto. Dermol je ob tem v šali dejal, da je bilo letošnje praznovanje zanj precej naporno.

»Če me danes vprašate, bi rekel ne,« je odgovoril na vprašanje, ali je še v dobri kondiciji. Štirje dnevi dogajanja so bili po njegovih besedah naporni, saj je bilo veliko dogodkov čez dan in tudi zvečer. Kljub temu meni, da si mesto takšno praznovanje zasluži. »Res je bilo praznovanje fenomenalno, prav vsak trenutek je bil poseben in izvrsten. Zelo veliko mi je pomenilo, da smo bili toliko med ljudmi in da je toliko ljudi prišlo na vse te dogodke,« je dejal.

Čeprav bi zaradi napornega tempa prihodnje leto morda izbral kakšen dan manj, je dodal, da bi ob podobnem zanimanju in udeležbi tudi prihodnje leto pripravili praznovanje, kakršnega si mesto zasluži.