Naš čas

Letošnji prvi vročinski val je tu, visoke temperature pa bodo, po napovedih meteorologov, vztrajale do začetka julija. Ker so vročinski valovi vse pogostejši in intenzivnejši, ni vseeno, kako se nanje pripravimo. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi poskrbimo za prijetnejše bivalno okolje, zmanjšamo stroške hlajenja ter hkrati zaščitimo svoje zdravje. Veliko ljudi se ob prvih visokih temperaturah osredotoči predvsem na klimatske naprave in ventilatorje, vendar obstajajo tudi manj očitne podrobnosti, ki pomembno vplivajo na udobje bivanja. Med njimi so tesnila na oknih, način prezračevanja, senčenje prostorov ter seveda ustrezna hidracija organizma.

Majhna podrobnost, ki lahko naredi veliko razliko

Ko govorimo o zaščiti doma pred vročino, večina najprej pomisli na spuščene rolete in klimatsko napravo. Le redki se zavedajo, kako pomembno vlogo imajo tesnila na oknih. Njihova naloga ni le preprečevanje uhajanja toplote pozimi, temveč tudi preprečevanje vdora vročega zraka v notranjost doma poleti. Poleg tega zmanjšujejo prepih, hrup in nastajanje kondenza. Sčasoma se tesnila zaradi sonca, vremenskih vplivov in temperaturnih nihanj obrabijo. Izgubijo prožnost, pojavijo se drobne razpoke in ne tesnijo več tako učinkovito kot nekoč. Posledica je hitrejše segrevanje prostorov in večja poraba energije za hlajenje.

Največja napaka je prezračevanje sredi dneva

Ko se temperature povzpnejo nad 30 stopinj Celzija, marsikdo odpre okna in jih pusti odprta ves dan, a prav to je ena najpogostejših napak. Med 10. in 20. uro je zunanji zrak običajno precej toplejši od zraka v stanovanju. Namesto da bi prostore ohladili, jih tako še dodatno segrevamo. Strokovnjaki priporočajo intenzivno prezračevanje zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Najhladnejši zrak je navadno med peto in osmo uro zjutraj ter po sončnem zahodu. Takrat je smiselno odpreti več oken hkrati in ustvariti prepih, ki segret notranji zrak hitro zamenja s svežim.

Sonce je večji problem kot vroč zrak

Velik del toplote v dom ne vstopi skozi odprta okna, temveč skozi steklene površine. Zunanja senčila, rolete, žaluzije in tende lahko občutno zmanjšajo segrevanje prostorov, pomembno pa je, da jih spustimo, še preden sončni žarki dosežejo stekla. Prav zato so številne tradicionalne hiše v sredozemskih državah tudi v najbolj vročih dneh prijetno hladne. Debele stene, majhna okna, polkna in premišljeno senčenje so stoletja predstavljali naravno zaščito pred vročino.

Ventilator ni klimatska naprava, a lahko zelo pomaga

Ventilator ne hladi zraka, ustvarja pa občutek svežine. Gibanje zraka namreč pospešuje izhlapevanje znoja s kože, zato vročino občutimo manj intenzivno. Posebej učinkovita je kombinacija večernega prezračevanja in uporabe ventilatorja v nočnem času. Če uporabljate klimatsko napravo, naj bodo okna med delovanjem zaprta. V nasprotnem primeru se poveča poraba elektrike, učinkovitost hlajenja pa se zmanjša. Priporočena temperatura klimatske naprave je med 24 in 26 stopinjami Celzija.

Pozabljena sredozemska skrivnost

V sredozemskih državah, kjer so vročinski valovi nekaj običajnega, poznajo številne naravne načine za ustvarjanje prijetnejše mikroklime. Eden najbolj preprostih je uporaba široke posode z vodo. Voda med izhlapevanjem porablja energijo iz zraka in ustvarja občutek svežine. Učinek sicer ni primerljiv s klimatsko napravo, lahko pa prispeva k večjemu udobju. Nekateri v posodo dodajo rezine limone, liste mete ali vejice sivke, ki prostor napolnijo s prijetnim poletnim vonjem. Če ventilator usmerimo proti posodi z vodo, se občutek hlajenja še nekoliko okrepi.

Zakaj poleti pitje vode ni dovolj?

Visoke temperature povzročijo povečano potenje. Z njim telo ne izgublja le tekočine, temveč tudi pomembne minerale oziroma elektrolite. Med najpomembnejšimi so natrij, kalij, magnezij, kalcij in fosfor. Ti sodelujejo pri delovanju mišic, živčevja, srca in pri vzdrževanju ravnovesja tekočin v telesu. Če jih primanjkuje, se lahko pojavijo utrujenost, glavobol, mišični krči, omotica in občutek izčrpanosti. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da v vročih dneh ni pomembno le, koliko pijemo, ampak tudi kaj pijemo. Pri vročinskih valovih strokovnjaki priporočajo približno dva litra tekočine na dan za ženske in okoli tri litre za moške, pri telesni dejavnosti ali močnem potenju pa še več. Pomembno je, da pijemo redno skozi ves dan in ne šele takrat, ko začutimo žejo.

Več preberite v tedniku Naš čas.

Naš čas