naš čas

Velenje, 17. aprila ‒ Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki smo ga obeležili 24. aprila, je tudi letos opozarjal na pomen odgovornega ravnanja s hrano. 30. aprila pa smo obeležili tudi mednarodni dan brez odpadkov, ki je letos še posebej usmerjen v problematiko zavržene hrane, saj ta predstavlja kar petino vse pridelane hrane. V Šaleški dolini se zavedanje o tem postopoma krepi, poudarja Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher. »Zavedanja o pomenu načrtovanja obrokov in premišljenih nakupov je vse več, saj to ne prispeva le k manj zavržene hrane, temveč tudi k finančnim prihrankom v času, ko so cene hrane vse višje,« pravi Centrih Ocepek, prepričana, da lahko gospodarske razmere in prihodnje izzive že danes občutimo kot opozorilo, da bo treba ravnati bolj preudarno. Dodaja, da sortirne analize kažejo postopno zmanjševanje deleža biološko razgradljivih odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih, kar je spodbuden znak, čeprav izzivi ostajajo. »V prihodnjih letih se bodo količine odpadkov še spreminjale, zato bosta ključna prilagajanje in sprememba razmišljanja.« Po njenem mnenju lahko prav vsak posameznik s svojimi odločitvami prispeva k večjim spremembam, od nakupovalnih navad do ločevanja odpadkov, kar se na koncu odrazi tudi v okolju in stroških.

Zmanjšati je treba količino mešanih komunalnih odpadkov

Ozaveščanje in dosledno ločevanje odpadkov ostajata ključna koraka pri ravnanju z odpadki. »Že vrsto let opozarjamo, da lahko pravilno ločevanje neposredno vpliva tudi na nižje položnice. Delež mešanih komunalnih odpadkov še vedno predstavlja približno 30 odstotkov vseh odpadkov, v tej količini pa je več kot polovica takšnih, ki tja sploh ne sodijo. To kaže, da je še vedno precej prostora za izboljšave,« je prepričana Centrih Ocepek, ki dodaja, da je nadzor stalen, občinska inšpekcija pa pri tem tesno sodeluje z izvajalci na terenu. Kršitve se sankcionirajo tudi z globami, ki znašajo od 200 do 1.400 evrov, odvisno od vrste kršitve. »Prav vsakodnevne navade posameznikov so tiste, ki lahko dolgoročno prinesejo največje spremembe – tako pri količini odpadkov kot pri stroških ravnanja z njimi. Veliko je primerov, ko se izkaže, da stvari potekajo tako, kot je treba, še vedno pa se najdejo tudi posamezniki, ki opozarjajo na nepravilnosti pri ločevanju odpadkov. Kot poudarja, na terenu na podlagi prijav in ugotovitev tudi ukrepajo, saj je cilj čim bolj pravilno ravnanje z odpadki v vseh okoljih.«

Akcije zbiranja in poletni delovni čas zbirnega centra

Skozi vse leto potekajo različne akcije zbiranja odpadkov – od nevarnih in kosovnih odpadkov do oblačil ter elektronske opreme. Večina storitev je za gospodinjstva brezplačnih, občani pa so o terminih pravočasno obveščeni. Pomembno vlogo ima tudi Zbirni center Velenje, ki deluje s podaljšanim delovnim časom in prilagojeno potrebam uporabnikov. Centrih Ocepek poudarja, da očiščevalne akcije potekajo v posameznih občinah in so občanom pravočasno predstavljene tudi z obvestili in letaki. »V okviru javne gospodarske službe se vsako leto izvajajo različne akcije, med njimi zbiranje nevarnih odpadkov v maju in septembru, kosovnih odpadkov do dveh kubičnih metrov brezplačno za individualne gradnje, v večstanovanjskih objektih pa za odvoz poskrbijo upravniki. Organizirane so tudi akcije zbiranja oblačil ter elektronske opreme oziroma še delujočih aparatov. Pomembno vlogo pa ima tudi Zbirni center Velenje, ki je v toplejšem delu leta odprt dlje časa, do 18. ure. Ključno sporočilo ostaja, da je učinkovitost sistema odvisna predvsem od tega, da občani odpadke že doma pravilno razvrstijo, saj to omogoča hitrejše in bolj urejeno delo v zbirnih centrih.