naš čas

Začetek letošnjega leta za slovenske hidroelektrarne ni bil spodbuden. Zaradi nizke vodnatosti rek so elektrarne na Dravi, Savi in Soči v prvem četrtletju v prenosno omrežje oddale 718 gigavatnih ur električne energije, kar je za več kot petino manj kot v enakem obdobju lani. Proizvodnja je hkrati zaostala tudi za načrti, saj je bila približno desetino nižja od pričakovanj, ki temeljijo na dolgoletnem povprečju.

Največja odstopanja so zabeležili na zgornjem toku Save in na Dravi. Po podatkih Agencije za okolje so bile reke v prvih mesecih leta slabo vodnate, razmere pa se po napovedih ne bodo bistveno izboljšale, saj so tudi snežne zaloge v Alpah podpovprečne.

Breme prevzemajo druge elektrarne

Zaradi manjšega prispevka hidroelektrarn so večje breme proizvodnje prevzele druge elektrarne. Nuklearna elektrarna Krško je v omrežje oddala več kot 1500 GWh električne energije, Termoelektrarna Šoštanj 666 GWh, pomembno vlogo pa je imela tudi Termoelektrarna-toplarna Ljubljana, ki je po zagonu nove plinske enote občutno povečala proizvodnjo.
Skupna proizvodnja električne energije iz domačih virov je bila v prvem četrtletju nekoliko nižja kot lani, kar potrjuje, da hidrološke razmere pomembno vplivajo na energetsko sliko države.