Naš čas

Po poročanju agencije Reuters se zaradi prihajajoče energetske krize velike evropske države za pridobivanje električne energije ponovno zatekajo k premogu. Nemčija, največja evropska gospodarska sila, je letos rabo premoga za proizvodnjo električne energije znova povečala. Po podatkih statističnega urada Destatis je med julijem in septembrom kar 36,3 odstotkov električne energije prihajalo iz termoelektrarn na premog, kar je občutno več kot leto prej.

Nemčija povečala uporabo premoga

Glavni razlog za ta preobrat je energetska kriza, povezana z vojno v Ukrajini in omejeno dobavo zemeljskega plina. Kljub dolgoročnim načrtom za opustitev premoga do leta 2030 so razmere državo prisilile, da ponovno aktivira nekatere premogovne zmogljivosti. Proizvodnja elektrike iz premoga se je v omenjenem obdobju povečala za 13,3 odstotkov in dosegla 42,9 teravatnih ur. Hkrati so bili obnovljivi viri, kot sta veter in voda, manj zanesljivi, jedrska energija pa se zmanjšuje zaradi postopnega zapiranja reaktorjev po nesreči v Fukušimi.

Termoelektrarne v rezervi

Nemška vlada je zato uvedla tako imenovano »rezervo za nadomeščanje plina«, ki omogoča ponovno uporabo elektrarn na premog. Skupna zmogljivost te rezerve znaša 11,6 gigavata. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) se je poraba premoga v Nemčiji povečala za 19 odstotkov, kar pomeni približno 26 milijonov ton več kot leto prej. Na globalni ravni je poraba premoga letos dosegla rekordnih osem milijard ton.

Italija opuščanje premoga odlaga

Podoben, a še bolj dolgoročen zasuk se dogaja v Italiji. Parlament je sprejel zakon, ki predvideva odlog zaprtja termoelektrarn na premog do leta 2038, kar je kar 13 let pozneje od prvotnih načrtov. Vlada premierke Giorgie Meloni se je za ta korak odločila zaradi negotovosti v energetski oskrbi, ki jo dodatno zaostrujejo napetosti na Bližnjem vzhodu. Italija ima trenutno v pripravljenosti štiri premogovne elektrarne, ki bi jih lahko po potrebi ponovno vključili v omrežje.

Energetska varnost pred podnebnimi cilji
Minister za energijo Gilberto Pichetto Fratin je poudaril, da mora država ohraniti energetsko varnost, četudi to pomeni začasen odmik od podnebnih ciljev. Odločitev podpira tudi stranka Liga, ki meni, da je prilagoditev politike v času krize nujna, na drugi strani pa so okoljske organizacije in italijanska opozicija do teh potez precej kritične. Menijo, da gre za nevaren korak nazaj v boju proti podnebnim spremembam.

Slovenija sledi začrtanim ciljem

Kako se bo v tej krizi odzvala Slovenija in ali obstajajo realne možnosti podaljšanja delovanja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj?

Se zeleni prehod zapleta?

Primer Nemčije in Italije jasno kaže na diskrepanco med dolgoročnimi podnebnimi cilji in kratkoročno potrebo po stabilni oskrbi z energijo. Čeprav se Evropa posledično pa tudi Slovenija zavezuje k zmanjšanju emisij in prehodu na obnovljive vire, trenutne geopolitične razmere silijo države v pragmatične, pogosto tudi okoljsko sporne odločitve. Vprašanje, ki ostaja odprto je, ali gre le za začasen odklon ali za začetek počasnejšega in bolj zapletenega zelenega prehoda, kot je bilo sprva načrtovano. Bo TEŠ za Šaleško dolino kotlovnica ali elektrarna, ki oskrbuje tretjino države?