Pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Koruza ostaja najpomembnejša poljščina v Sloveniji in prava kraljica domačih njiv. Lani je bila posejana na skoraj 69.000 hektarjih oziroma na približno 40 odstotkih vseh njivskih površin.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije koruza tudi v času spreminjajočih se vremenskih razmer ohranja vodilno mesto med slovenskimi poljščinami.

Lani so jo slovenski kmetovalci pridelovali na skoraj 69.000 hektarjih površin, kar predstavlja približno 40 odstotkov vseh njivskih površin v državi.

Nepogrešljiva predvsem v živinoreji

Največji pomen ima koruza v prehrani živali, predvsem v govedoreji, kjer predstavlja pomemben del krmne osnove. Uporablja se tako v obliki koruznega zrnja kot silaže.

Pomembno vlogo ima tudi v prehrani ljudi, njena uporaba pa sega še na različna področja industrije.

Podnebne spremembe prinašajo nove izzive

Pridelava koruze je vse bolj odvisna od vremenskih razmer. Daljša sušna obdobja, vročinski valovi in neurja s točo lahko močno vplivajo na količino in kakovost pridelka.

Zaradi posledic podnebnih sprememb zato postajajo vse pomembnejši namakanje, prilagajanje pridelave vremenskim razmeram ter učinkovita zaščita pridelkov pred sušo in točo.