Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

S prihodom toplih dni se po vrtovih, vikendih in piknik prostorih znova začne sezona kurjenja oziroma uporaba odprtega ognja v okolju. Marsikdo ob čiščenju okolice zakuri kup vej, suhe trave ali listja, ob koncih tedna pa zadiši še po žaru in kresovih. Toda tisto, kar se zdi običajen del pomladi, lahko hitro postane nevarno in tudi zelo drago. Pravila za kurjenje v naravi so namreč v Sloveniji precej stroga, globe za kršitve pa segajo vse do več tisoč evrov. Pristojne službe zato tudi letos opozarjajo, da kuriti v naravi ni nedolžno opravilo. Suha tla, veter in nepremišljeno ravnanje lahko v nekaj minutah povzročijo požar, ki ogrozi ljudi, naravo in premoženje.

Kurjenje doma ni samoumevno

Veliko ljudi še vedno meni, da lahko na domačem vrtu brez težav zakurijo vrtne odpadke, vendar zakonodaja tega ne dopušča povsod in brez omejitev. V številnih občinah je kurjenje zelenega odreza prepovedano ali časovno omejeno, predvsem zaradi nevarnosti požarov in onesnaževanja zraka. Na Upravi RS za zaščito in reševanje poudarijo, da mora biti kurišče vedno ustrezno zaščiteno in pod nadzorom. Obdano mora biti z negorljivim materialom, okolica pa očiščena gorljivih snovi. Ognja ni dovoljeno puščati brez nadzora, po končanem kurjenju pa je treba ogenj in žerjavico temeljito pogasiti.

Posebej pomembno je spremljanje vremenskih razmer. Ob močnem vetru je kurjenje prepovedano, saj lahko že manjša iskra povzroči širjenje požara. Prav tako je prepovedana uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi za podžiganje. Dodatne omejitve veljajo tudi na gozdnih in zavarovanih območjih, pravila pa lahko s svojimi odloki določijo tudi občine. Zato pristojni svetujejo, naj posamezniki pred kurjenjem vedno preverijo lokalne predpise.

Stroga pravila za kurjenje odpadkov na prostem

Inšpektorat RS za okolje in energijo opozarja, da zakonodaja prepoveduje kurjenje organskih odpadkov, kot so obrezane veje, trava, listje in drugi vrtni ostanki. Takšne odpadke je treba kompostirati ali oddati izvajalcu javne službe v za to namenjene zabojnike. Zakon sicer dopušča izjemo za naravne materiale, ki nastajajo pri kmetovanju in se tudi ponovno uporabijo v kmetijske namene, vendar morata biti izpolnjena oba pogoja.

Če posameznik kuri odpadke v nasprotju s predpisi, ga lahko doleti visoka kazen. Globe za fizične osebe znašajo od 500 do 4.500 evrov, za podjetja in samostojne podjetnike pa še precej več. Nadzor nad spoštovanjem pravil izvajajo predvsem občinski inšpektorji, ob povečani požarni ogroženosti pa tudi policija in inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Naš čas