Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Hmeljarska zgodba družine Rojnik v Šempetru sega skoraj 150 let v preteklost, ko so njihovi predniki zasadili prve nasade hmelja. Tradicijo danes nadaljujejo tudi s pivovarno Green Gold, v kateri bogato hmeljarsko dediščino povezujejo z ljubeznijo do piva. Kot rada poudari direktorica družinske pivovarne Marta Rojnik, je pivo ena najstarejših in najbolj priljubljenih pijač na svetu. S svojo dolgo tradicijo in edinstvenim postopkom varjenja že tisočletja povezuje ljudi – zgodba, ki jo družina danes piše na svoj način.

Sama nisem nič, skupaj smo vse

Na svojo pivovarno, pivovarja in ekipo je izjemno ponosna. »Sama nisem nič, skupaj smo vse,« poudarja. »Pot do danes pa ni bila vedno lahka. V začetnem obdobju se je pivo prodajalo skoraj samo od sebe, nato pa sta prišla epidemija covida-19 in padec prodaje. Zategujemo pasove, stiskamo pesti, borimo se na vse načine.« Pivovarna se z izzivi spopada še danes, pri čemer si po besedah Rojnikove želijo predvsem nižjih trošarin in davčnih obremenitev. »Naša pivovarna daje šestim mladim ljudem zaposlitev in kruh. Če bi bile davčne obremenitve nižje, bi lahko odprli še eno delovno mesto,« pravi.

Certifikati potrjujejo kakovost, a prinašajo tudi dodatne stroške

Pivovarna svoje pivo prodaja tudi v večjih trgovskih centrih, kar po eni strani prinaša večjo dostopnost, po drugi pa zahteva izpolnjevanje številnih standardov. » Prodaja v večjih trgovskih centrih se navezuje na določene certifikate. Poleg osnovnega sistema HACCP imajo tudi certifikate IFS ter ISO 9001 in 14001, ki zagotavljajo dodatni nadzor nad kakovostjo in procesi. Dodatni certifikati za pivovarno pomenijo tudi dodatne stroške, vendar Rojnikova poudarja, da so standardi predvsem potrditev njihovega načina dela. »Mi želimo že v osnovi delati najbolje, zato so standardi samo še eno potrdilo, da je temu res tako,« pravi.

Suša, vročina in toča krojijo letošnjo hmeljarsko sezono

Danes pri varjenju približno 90 odstotkov hmelja predstavljajo domače slovenske sorte, pri določenih okusih pa uporabljajo tudi druge surovine. Pri tem se, tako kot številni drugi proizvajalci, soočajo z vse višjimi cenami surovin. Žal pa je bila letošnja sezona za hmeljarje zaradi toče, visokih temperatur in dolgotrajne suše izjemno zahtevna. Rojnikova pravi, da takšnega sušnega obdobja ne pomnijo že več desetletij. Za proizvodnjo pivovarne Green Gold se zaradi zalog hmelja za zdaj ne bojijo, večjo skrb pa predstavlja morebitno pomanjkanje hmelja pri drugih pivovarjih. »Če nečesa primanjkuje, se surovina takoj podraži,« opozarja. Družina Rojnik na svoji kmetiji obdeluje približno 45 hektarjev hmeljišč. Vsa so namakana in jih sami tudi zaščitijo pred škodljivci in boleznimi. Poškodovana hmeljišča po toči kljub temu skrbno negujejo, saj želijo rastline ohraniti v čim boljši kondiciji tudi za prihodnje sezone.