Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poletna vročina lahko pomembno vpliva na varnost, zdravje in počutje zaposlenih, zato morajo delodajalci poskrbeti za ustrezne delovne razmere. Ko temperature v delovnih prostorih presežejo priporočene vrednosti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganj.

Varno delo tudi v vročinskih valovih

Kot pojasnjuje mag. Irena Kastelec, inšpektorica za delo z Inšpektorata RS za delo, mora delodajalec zagotoviti, da je temperatura v prostorih primerna glede na vrsto dela, fizične obremenitve in potrebe zaposlenih. »Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da temperatura v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Pri tako imenovanih vročih delovnih mestih so dovoljene izjeme, vendar mora delodajalec zagotoviti ustrezne razmere v drugih prostorih, kot so počivališča,« pojasni inšpektorica.

Poudari še, da mora delodajalec, ko so temperature previsoke, ukrepe opredeliti v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Ti lahko vključujejo prilagoditev delovnega časa, krajše delovne obveznosti, pogostejše in daljše odmore, zagotavljanje osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela ali začasno prekinitev delovnega procesa. Med dolgoročnejšimi rešitvami so tudi dodatne klimatske, prezračevalne ali druge tehnične izboljšave.

Nadzori in prijave zaradi dela v vročini

Kastelec poudarja, da delodajalci ukrepe izvajajo različno. »Nekateri jih dosledno upoštevajo, pri drugih pa so potrebni tudi inšpekcijski nadzori. Pri določanju ustreznih rešitev sodelujejo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu, izvajalci medicine dela, priporočila pa objavlja tudi Inšpektorat za delo. Na Inšpektorat za delo prejmemo tudi prijave, povezane z neustreznimi razmerami za delo v času visokih temperatur.«

Kot pojasnjuje mag. Irena Kastelec, so prijave večinoma anonimne in se nanašajo tako na delo na prostem kot na delo v zaprtih prostorih, pri čemer je slednjih primerov celo več. Inšpektorji ob prijavi preverijo dejansko stanje na delovišču, gradbišču ali sedežu podjetja ter ugotavljajo, ali delodajalec izvaja ukrepe, določene v izjavi o varnosti z oceno tveganja, in ali spoštuje predpise s področja varnosti in zdravja pri delu.

»Če ugotovimo nepravilnosti, lahko odredimo odpravo pomanjkljivosti, v primeru hujših kršitev pa izdamo tudi odločbe in uvedemo prekrškovne postopke. Delodajalce lahko doletijo tudi finančne sankcije, predvsem, kadar ne ocenijo tveganj, povezanih z izpostavljenostjo visokim temperaturam, soncu ali drugim nevarnostim na delovnem mestu,« pojasni Kastelec in poudari, da je posebej pomembno, da delodajalci zagotovijo ustrezno zaščitno opremo in delavce z njo tudi seznanijo.

Med ukrepi so lahko lahka zračna oblačila, zaščitna pokrivala, zaščita pred soncem in druga oprema, prilagojena razmeram na delovnem mestu. Delodajalci morajo zaposlene tudi ustrezno obveščati o nevarnostih ter jih seznaniti z ukrepi za varno delo.

Več prijav v času vročinskih valov, a nadzori potekajo po vsej Sloveniji

Na območju Celja in Velenja Inšpektorat za delo ne vodi ločenih evidenc kršitev, povezanih z delom v času visokih temperatur, saj podatke spremlja za celotno območje Slovenije. Kot pojasnjuje mag. Irena Kastelec, pa v vročih obdobjih zaznavajo povečanje števila prijav. »Zaradi vse pogostejših vročinskih valov in višjih poletnih temperatur je takšnih opozoril več, predvsem v času največjih obremenitev za zaposlene. Inšpektorat si prizadeva obravnavati vse prijave, vendar je zaradi kadrovskih omejitev in tudi časa dopustov včasih težko zagotoviti takojšen odziv na vseh lokacijah,« pojasnjuje Kastelec. Ob tem dodaja, da bi bili na inšpektoratu veseli dodatnih kadrov, saj bi večje število inšpektorjev omogočilo učinkovitejše izvajanje nadzorov in hitrejše odzivanje na prijave. Kljub omejitvam si prizadevajo, da vse prejete prijave obravnavajo in preverijo.