Vanj so vključili ranljive skupine prebivalcev iz priseljenskih skupnosti, od mladih do starejših žensk, ki se že nekaj let soočajo z brezposelnostjo. Ženske so usposabljali za različna ročna dela, pri tem so obujali stara znanja vezenja, šivanja in keranja – gre za poseben način izdelovanja čipke, ki ga ohranjajo le še v mestih Gračanica in Banja Luka – ki so jim dodali pridih sodobnosti. Mladi iz priseljenskih skupnosti pa so se vključevali v delavnice video produkcije. Zaključno prireditev s prikazom izdelkov in osmih kratkih filmov so pripravili na Velenjskem gradu.