Bodo smeti "zmagale" ali bomo postali bolj odgovorni?
Koši za smeti so eden tistih delov mestne opreme, na katere večina ljudi postane pozorna šele, ko jih ni, oziroma jih je premalo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prav na to je opozorila poslušalka Radia Velenje, ki je izpostavila več lokacij v Velenju, kjer po njenem mnenju košev primanjkuje – med drugim ob Velenjskem in Škalskem jezeru, v Sončnem parku, pri pošti... Zaradi tega se smeti pojavljajo na zelenicah, v travi in v okolici vhodov v stavbe. Posebej jo je zanimalo tudi območje jezera, kjer se ob koših pojavljajo vrečke s pasjimi iztrebki.
Koši za smeti ali odgovornost posameznika?
Vprašanje košev za smeti tako odpira širšo dilemo: ali lahko z več koši rešujemo problem odpadkov ali bo moral večji del odgovornosti prevzeti vsak posameznik?
Ker je vprašanje zastavila županu v radijski oddaji, je Peter Dermol pojasnil, da je pri Velenjskem in Škalskem jezeru položaj nekoliko drugačen, saj je območje še vedno v upravljanju Premogovnika Velenje. Mestna občina zato tam ne upravlja s koši in odpadki.
Na mestnih površinah pa občina spreminja dosedanji način nameščanja košev
Njihovo število želijo nekoliko zmanjšati, hkrati pa postaviti bolj uporabne in funkcionalne koše, ki bodo omogočali tudi ločevanje odpadkov.
Dermol ob tem opozarja, da večje število košev samo po sebi še ne pomeni manj odpadkov. Po njegovih besedah so v preteklosti opažali tudi primere, ko so ljudje vrečke z odpadki odlagali kar ob koš, čeprav ta ni bil poln.
Manj košev, več odgovornosti
»Moja želja, ki sicer ne bo izpolnjena, je, da koši po našem mestu sploh ne bi bili več potrebni. To bi pomenilo, da je vsak posameznik dovolj odgovoren, da vsak odpadek, ki ga prinese v naravo, tudi odnese do ekološkega otoka,« je dejal.
Čas je za spremembo navad
Zato želijo v občini doseči predvsem spremembo navad. Koši naj bodo tam, kjer so potrebni, vendar njihova postavitev ne more biti nadomestilo za odgovorno ravnanje posameznika. »Če bomo ugotovili, da na katerem delu res primanjkuje kakšen koš, ga bomo seveda postavili,« je zagotovil Dermol.
Ob tem se odpira tudi nekoliko nenavadna, a pomembna dilema. Če na sprehodu ni koša, kaj je z vidika okolja manj škodljivo – pobrati pasji iztrebek in vrečko nato odložiti v naravo ali iztrebek pustiti tam, kjer je? Nobena od možnosti ni dobra. Vprašanje pa kaže na širši problem: kako urediti javne površine tako, da bodo ljudje lahko ravnali odgovorno, ne da bi pri tem ustvarjali nove odpadke.
Bodo naše navade spremenile podobo mesta?
Prav zato ni vprašanje le, koliko košev potrebujemo, ampak tudi, kako bomo kot uporabniki javnih površin ravnali z odpadki. Občina mora zagotoviti ustrezno infrastrukturo in jo prilagajati potrebam, svoj del odgovornosti pa imajo tudi občani.
Bodo tako smeti še naprej določale podobo naših zelenic, parkov in poti ali bomo postali dovolj ozaveščeni, da bomo za odpadke, ki jih ustvarimo, poskrbeli sami? Odgovor ni odvisen samo od števila košev, ampak predvsem od naših navad.
Japonska kot primer drugačnih navad
Morda pa je vprašanje tudi, ali smo pri nas pripravljeni na spremembo navad, kakršno poznajo ponekod drugod po svetu. Japonska je na primer država, kjer so javni koši marsikje zelo omejeni, zato ljudje svoje odpadke pogosto odnesejo s seboj in jih odložijo kasneje. Tudi uradna japonska turistična organizacija obiskovalce opozarja, naj v primeru, ko koša ni, odpadke vzamejo s seboj.
Bi bili na takšen način ravnanja pripravljeni tudi pri nas?
Bi znali sprejeti, da koša ni na vsakem koraku, in svoje odpadke preprosto odnesti s seboj? Ali pa smo se navadili, da mora biti koš vedno tam, kjer ga potrebujemo?
Je to ena od sprememb, o katerih bo treba razmišljati tudi v Velenju? Manj košev namreč ne bi smelo pomeniti več smeti v naravi, ampak več odgovornosti vsakega posameznika.