Šolski center velenje

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na Gimnaziji Šolskega centra Velenje so ob evropskem dnevu jezikov spoznavali poljščino in slovaščino ter preverjali, kako se pri prevajanju odreže umetna inteligenca. Dijaki o njeni vlogi pri učenju jezikov niso bili povsem enotni.

Kolikor jezikov znaš, toliko svetov nosiš v sebi – s to mislijo so na Gimnaziji Šolskega centra Velenje zaznamovali evropski dan jezikov.

Aktiv tujih jezikov je v sodelovanju z aktivom slovenistov pripravil dva dneva dejavnosti, ki so dijake spodbudile k spoznavanju sorodnih jezikov in razmisleku o pomenu jezikovnega znanja.

Minuli  četrtek sta jih obiskala lektorja poljščine in slovaščine s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Josef Pallay je dijakom približal slovaščino in izvedel kratko anketo na temo »Šaljivi odgovori – slovaščina in slovenščina« v okviru večletnega projekta za Inštitut Frana Ramovša.

Maria Wtorkowska pa je pripravila delavnico »Poljščina za vsakogar«. Dijaki so tako oba jezika spoznavali v neposrednem stiku z naravnima govorcema.

Kako prevesti »malo morgen«?

Petkove delavnice so bile namenjene prevajanju brez umetne inteligence in z njeno pomočjo. Dijaki so se preizkusili v različno zahtevnih besedilih ter primerjali rešitve.

Ob tem so ugotavljali, da so lahko prevajalski izziv že vsakdanji izrazi, še zahtevnejše pa je prenašanje literarnega jezika, ritma in pomenskih odtenkov.

»UI nima dobrega občutka za melodijo in ritem jezika, pri vsakdanjih frazah pa zna ponuditi veliko opcij, vendar niso vse ustrezne,« je po delavnici zapisala Hana.

Dijak oziroma dijakinja s podpisom L. M. je opozoril na težave pri izrazih, kot so »malo morgen«, »pisano gledati« in »imeti cmok v grlu«, ter poudaril, da bo znanje živega govorca ostalo pomembno. Meta pa je uporabnost umetne inteligence prepoznala predvsem pri prevajanju strokovnih besedil.

Znanje, ki ga tehnologija ne more nadomestiti?

Razprava je odprla tudi širše vprašanje: zakaj se sploh še učiti tujih jezikov, če lahko pri prevajanju pomaga tehnologija?

Več dijakov četrtega letnika je poudarilo, da učenje jezika prinaša osebno zadovoljstvo, samostojnost in širši pogled na svet.

»Učenje jezika je osebna rast. Tistega super občutka, ko nekaj znaš, ti uporaba UI ne more dati,« se glasi del razmisleka s podpisom B. B. L.

Ajda je izpostavila, da ji različni jeziki omogočajo različne poglede na isti problem: »Problemu se lahko približam v slovenščini, angleščini in francoščini, ki mi dajo različne pojme in mi omogočijo miselno širino.«

Julija je opozorila na nevarnost pretirane odvisnosti od tehnologije, Neža pa na pomen lastnega znanja pri sporazumevanju v živo.

Vsi vendarle niso razmišljali enako. »Meni se zdi brez veze, da se učimo jezike, saj UI napreduje tako hitro, da bo najkasneje v petih letih postala pametnejša od vseh nas,« je svoje mnenje zapisal Gašper.

Dejavnosti so tako poleg novih jezikovnih izkušenj prinesle tudi različne poglede na prihodnost učenja. Vprašanje, koliko se pri sporazumevanju zanesti na lastno znanje in koliko na tehnologijo, pa ostaja izhodišče za nadaljnji pogovor.

ŠC Velenje