Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Leto 1956 pomeni v zgodovini Velenja oz. njegove izgradnje tisto leto, ko je padla dokončna odločitev o tem, kje bo v bodoče gospodarski, politični in kulturni center Šaleške doline. V začetku februarja je bil na OLO Celje sestanek, ki sta se ga udeležila tudi član Izvršnega sveta FLRJ Franc Leskošek - Luka in predsednik OLO Celje Riko Jerman.

Paka se bo regulirala …

Na njem so sklenili: „Končno naj se Velenje urbanistično obdela kot bodoče gospodarsko in kulturno središče komune, kajti Šoštanj je z eksploatacijskim področjem tako omejen, da te naloge ne bi mogel prevzeti. Z ozirom na prej navedeno se spreminja urbanistični načrt Velenja. (…)

Bodoče središče mesta Velenja bi se nahajalo na prostoru med Pako, cesto Velenje–Slov. Gradec, Šalekom in sedanjim Zadružnim domom. Reka Paka bi se regulirala ter uredila z zelenim pasom kot parkom. (…) Velenje bi imelo 30.000 prebivalcev.“

Z gradnjo mesta se je mudilo 

Na tem sestanku je bilo torej prvič govora tudi o gradnji na levem bregu Pake, s čimer so bili postavljeni novi temelji mesta Velenje v nastajanju, ki je bilo sedaj zastavljeno še bolj ambiciozno kot kdajkoli prej.  Ker so potrebe po premogu iz leta v leto skokovito naraščale, se je vseskozi mudilo z razvojem in modernizacijo velenjskega premogovnika, hkrati pa se je enako ali pa nemara celo še bolj mudilo tudi z vzporedno gradnjo mesta, ki je bilo predpogoj za načrtovano rast in dvigovanje proizvodnih kapacitet premogovnika.

Odgovorni so se tako odločili, da se še istega leta pozno poleti – tudi vreme je namreč zaradi naglice predstavljalo pomemben dejavnik – spopadejo z do takrat največjo oviro – hudourniško reko Pako, ki je onemogočala gradnjo na precejšnjem delu vzhodne polovice doline.

Da bi privarčevali prepotrebna sredstva za gradnjo novih stanovanj – premogovnik bi jih namreč že v letu 1956 nujno potreboval vsaj 600 – ki pa jih niso začeli še niti graditi, so se odločili, da projekt regulacije reke Pake izpeljejo s pomočjo Velenjčanov in njihovih prispevkov v obliki opravljenih prostovoljnih/udarniških ur.

Zaradi narave del in zahtevnosti projekta je bilo ključno, da se v akcijo vključi čim večje število prostovoljcev, saj je zgolj množičnost lahko zagotovila uspešno dokončanje zastavljenega.

Največja prostovoljna delovna akcija v Šaleški dolini

Po temeljiti pripravi, ki je poleti potekala na premogovniku in velenjski SZDL, ter ob podpori lokalnih medijev, je pred natanko sedemdesetimi leti, 2. septembra 1956, stekla verjetno največja prostovoljna delovna akcija v Šaleški dolini do danes. Že prvi dan se je na praznično okrašenem delovišču pri Skazovem mlinu (v bližini današnje šole A. Aškerca) zbralo kar 430 prostovoljcev, ki so takoj po uvodnem slavnostnem mitingu poprijeli za lopate in drugo orodje ter začeli po toku navzgor urejati strugo reke Pake.

200 prostovoljcev na dan, ti opravili skupno 36.145 delovnih ur

Odziv ne le Velenjčanov, ampak vseh Šalečanov, je bil res dober, tako da so do 30. septembra, ko so tudi uradno zaključili s »1. fazo regulacije Pake«, ob udeležbi v povprečju okoli 200 prostovoljcev na dan, ti opravili skupno 36.145 delovnih ur in uredili 270 metrov nove struge.

Akcijo so že takrat ocenjevali kot popoln uspeh in velik podvig, saj je bilo že samo vodenje in oskrbovanje gradbišča svojevrsten dosežek. Veliko večino dela so namreč opravili prostovoljci s preprostim ročnim orodjem, na gradbišču pa je bilo za posebne naloge prisotnih le nekaj profesionalnih kamnosekov in občasno kakšen premogovniški gradbeni stroj s strojnikom.

Opogumljeni z rezultati v prejšnjem letu so Velenjčani 2. junija 1957 nadaljevali z regulacijo reke Pake in se še enkrat več izkazali z rezultati. Kljub temu da je dela močno oviralo pogosto deževje, so v 45 dneh uredili strugo približno do mesta današnje OŠ Livada ali skupno okoli 1.100 metrov.

Del se je skupno udeležilo kar 2.653 prostovoljcev, ki so skupno opravili 54. 441 delovnih ur ali v povprečju nekaj več kot 20 udarniških ur na udeleženca.

Ko je v naslednjem letu velenjski premogovnik sam uredil še 270 metrov struge nizvodno od Skazovega mlina, je bil s tem končan celoten del nove struge, po kateri naj bi reka Paka tekla skozi bodoče novo mestno območje. S tem se je gradnja novega mestnega središča Velenja lahko začela …

Prispevek je pripravil Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje.