Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kulturno društvo Šmartno ob Paki letos praznuje častitljivih 120 let delovanja. Združuje 9 sekcij, od gledališke, pevske, literarne in slikarske do folklorne, pred leti tudi sodobnega plesa. 

Je pomemben del življena v lokalni skupnosti, saj je poleg druženja, ustvarjalnosti, tradicije in ohranjanja jezika prostor, v katerem se posamezniki razvijajo, odkrivajo svoje talente in s tem soustvarjajo življenje in delo v lokalni skupnosti.

Zadnja štiri leta mu predseduje Tomaž Potočnik, ki je takole odgovoril na naša vprašanja o jubileju, pomenu ljubiteljske kulture v okolju in njenih načrtih v prihodnje.

Kako boste v društvu zaznamovali častitljiv jubilej?

»Vsi dogodki društva oziroma njegovih sekcij, ki so se ali se še bodo odvijali letos, bodo posvečeni temu jubileju. 

Mešani pevski zbor je pripravil letni koncert v juniju, prav tako v juniju smo si lahko ogledali premiero otroške igre v izvedbi mladinske skupine Gledališča pod kozolcem.

Slednje je svojo 50-letnico delovanja zaznamovalo s predstavo Kurbe. V novembru se obeta njena ponovitev, saj je bil kulturni doma ob premieri razprodan. Do konca leta se lahko nadejamo še kakšnega presenečenja, saj naše sekcije pridno delajo, ustvarjajo in si zastavljajo nove in nove izzive.

Radi se odzovemo tudi na povabila k sodelovanju občine, osnovne šole, vrtca in drugih društev, tako da se v našem kulturnem društvu venomer kaj dogaja.«

V društvu, ki šteje nekaj čez 100 članov, zagotavljajo, da kar je bilo zasejanega pred 120 leti, še vedno raste. S čim to utemeljujete?

»S tem, da je relativno veliko število ljudi v okolju – posredno ali neposredno –povezanih s kulturo. Mislim, da je za tako majhen kraj velikega pomena, če znajo ljudje, institucije, društva in javni zavodi sodelovati, se dopolnjevati.

Opažamo, da nam tam, kjer sta dobra volja in želja po kvalitetnem sobivanju, to pogosto uspe. To je dokaz, da kraj diha, živi s kulturo in obratno. Drevo, ki je zraslo iz semena, posejanega pred stodvajsetimi leti, zdaj negujemo ter znanje in izkušnje predajamo našim otrokom, mladim, ki čutijo potrebo po okušanju sladkosti in bridkosti umetniškega ustvarjanja. Odrasli smo odgovorni za ohranjanje naše kulture.«

Kakšen, menite, je bil pomen kulture nekoč in kakšen je danes?

»Kultura je kot narava, zdravi našo dušo, krepi možgane in telo, nas osrečuje in močno povezuje. Njen pomen se v bistvu ne bi smel razlikovati kaj dosti. Se pa razlikuje čas, v katerem mi ustvarjamo kulturo našega kraja.

Danes imamo veliko boljše pogoje za delo, tehnologija je precej napredovala, smo bolj mobilni, dostopnost materialnih dobrin in informacij je zavidljiva, svoboda govora, vsaj tako se zdi, ustavno zagotovljena. A žal pogosto zlorabljena za širjenje laži in sovraštva, tudi na račun slovenske kulture.«

Kako pa je s podmladkom? Pravijo, da se danes mladi nočejo ukvarjati z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Imate takšne izkušnje tudi v vašem društvu?

»V času korona virusa se je marsikaj spremenilo. Danes opažamo, da na slabše. Smo pa v našem društvu zelo veseli, da so mladi sami začutili potrebo po druženju in pripravili nekaj čudovitih predstav. Pogosto pozabljamo na naravne procese. Vse mora najprej vzkliti, rasti, se oblikovati in šele nato dozoreti.

Mlade je treba imeti rad, jih spoštovati, z njimi ne tekmovati, ampak jim svetovati, pomagati, saj so odraz vseh nas, ogledalo sveta, naša prihodnost … Pa kakršnakoli že bo. Ker sem nepoboljšljivi optimist, verjamem, da svetla.«

Za vsak nastop je potrebnega veliko truda, odrekanja, časa. Vse prevečkrat pa ustvarjalci ugotavljate, da okolje, ljudje tega ne cenijo, kar je mogoče sklepati po skromnem številu gledalcev, poslušalcev v dvorani.

»Res morda veliko ljudi ne ve, koliko ur učenja, vaj in nastopov takšna dejavnost zahteva. A nič zato, saj tudi sam ne vem natančno, koliko časa porabi kdo, ki prav tako prispeva veliko za dobrobit drugih. Sam menim, da obisk na naših dogodkih ni tako slab.«

Na kaj ste kot predsednik društva najbolj ponosni?

»Ponosen sem lahko na člane vseh sekcij, kajti brez njih bi bilo naše društvo zgolj beseda na papirju. Nič od tega, kar je nastalo v času mojega mandata, ni samo moja zasluga. To je zasluga vseh prejšnjih generacij, vseh delovnih, razmišljujočih ljudi do današnjih dni. Lahko pa smo vsi skupaj ponosni na tradicijo, ki še vedno živi.«

Česa si želite šmarški kulturni ustvarjalci, povezani v društvu, v prihodnje?

»Samo to, da bi lahko svobodno živeli, ustvarjali in nastopali. Da bi se še naprej povezovali, nasmejali in razsvetljevali čim širši krog ljudi. Želim si, da bi svoboda trajala in bodo lahko mladi, ki prihajajo, izkoristili ves svoj potencial. Morda bomo šmarški ljubiteljski ustvarjalci nekoč lahko pozdravili v prenovljenem kulturnem domu in dokazali, da ukvarjanje s kulturo ni nekaj »tja v tri dni«.