© 2026 Naš čas, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Pri šestnajstih ostal sam v pilotski kabini


Andrej Grobelnik
8. 9. 2026, 09.48
Posodobljeno
10:04
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Marjan Jandrok je svoje življenje zapisal nebu, ki ga navdušuje že pol stoletja.

letenje, pilot, knjiga
A.G.
Marjan Jandrok v pilotski kabini

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Naš čas logo

Nastavi

Ko je inštruktor stopil iz pilotske kabine, je v njej ostal sam. Star komaj šestnajst let. »Ko so me vprašali, ali bi šel sam, sem seveda rekel da. O kakšni nervozi takrat niti nisem razmišljal,« se svojega prvega samostojnega poleta spominja Marjan Jandrok iz Šenbrica pri Velenju.

Začel je z jadralnim letenjem v Šaleškem aeroklubu, takratnem Aeroklubu Gorenje. Leteli so v Celju in pozneje Slovenj Gradcu. »Bili smo nekakšni ptički brez gnezda, saj v Lajšah takrat še ni bilo letališča,« se nasmehne.

Tam zgoraj težave ostanejo na zemlji

Letalstvo se je od njegovih začetkov močno spremenilo, nekaj pa ostaja enako – letenje zahteva popolno zbranost. »V letalu ni prostora za razmišljanje o drugih stvareh. Letenje je resna stvar.«

Preberite še

Jandrok je pozneje postal poklicni pilot pri Geodetskem zavodu Slovenije, letel tudi v tujini in iz zraka spoznaval številne kraje. Danes svoje znanje kot inštruktor predaja novim generacijam pilotov.

In kakšen je svet, če ga toliko let opazuješ iz zraka? »Pravijo, da zemeljske težave tam zgoraj, med oblaki, deloma izginejo.« Najlepšega poleta ne more izbrati, posebno mesto pa imajo večerni leti in sončni zahodi.

Zgodbe z neba, ki bi lahko izginile

Njegova ljubezen do letalstva je prerasla tudi v raziskovanje zgodovine. Z Igorjem Hrastnikom sta napisala knjigo Ognji na nebu, v kateri sta zbrala zgodbe letalcev, ki so med drugo svetovno vojno leteli nad našimi kraji.

Raziskovanje se je začelo leta 2004 s kosom letalske pločevine, ki ga je Jandrok našel ob registraciji svojega letališča v Savinjski dolini. Sledila so leta raziskovanja domačih in tujih arhivov ter zbiranja pripovedi ljudi, ki so se še spominjali vojnega neba.

»Težko si je danes predstavljati rohnenje stotih bombnikov, ko ima vsak štiri motorje z okoli 1.200 konjskimi močmi,« pripoveduje. Na krajih nekaterih strmoglavljenj so postavili tudi spominske table, knjiga pa bralce s QR-kodami pripelje do natančnih lokacij dogodkov.

Pol stoletja med zemljo in oblaki

Od tistega prvega samostojnega poleta je minilo 50 let. Jandrok ima danes za seboj okoli 8.000 ur letenja, kljub upokojitvi pa še vedno leti, obnavlja pilotsko licenco in poučuje bodoče pilote.

Tudi leta niso nujno ovira. Najstarejši kandidat, ki so ga učili, je imel 72 let in je uspešno opravil izpit. Potrebni so ustrezno zdravstveno stanje, volja in vztrajnost.

Kaj pa Jandrok? Po petih desetletjih med zemljo in oblaki o koncu še ne razmišlja. »Letel bom, dokler mi bo to omogočalo zdravniško spričevalo.«


© 2026 Naš čas, d.o.o.

Vse pravice pridržane.