Delfinčki že dvajset let dokazujejo, da je mogoče premikati meje
Zgodba o vztrajnosti, prostovoljstvu in vključevanju oseb z nevrorazličnostjo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V bazenu ni pomembno, kdo je hitrejši ali koliko časa potrebuje, da premaga strah pred vodo. Pomembno je, da vsak dobi priložnost. Prav na takšnem razmišljanju že dvajset let temelji delovanje velenjske plavalne skupine Delfinčki, ki združuje otroke, mladostnike in odrasle z različnimi razvojnimi posebnostmi. Nekateri se v vodi predvsem sproščajo, drugi so postali uspešni tekmovalni plavalci.
Za skupino, ki danes šteje približno 40 plavalcev, stoji zgodba predanosti in prostovoljstva. Njena začetnica Katarina Praznik si pred dvajsetimi leti ni predstavljala, kako daleč bo segla zamisel, ki se je rodila povsem po naključju.
vse se je začelo med rehabilitacijo
Med rehabilitacijo kolena je Katarina Praznik spoznala Halliwickovo metodo, namenjeno učenju gibanja in plavanja oseb z različnimi oviranostmi. »Svoje znanje sem želela predati naprej,« se spominja začetkov. Ob tem poudarja, da sama raje kot izraz osebe s posebnimi potrebami uporablja izraz osebe z nevrorazličnostjo. »Njihove potrebe so prav takšne kot pri vseh drugih,« pojasnjuje.
Halliwickova metoda temelji na individualnem pristopu, pri katerem z vsakim plavalcem dela en spremljevalec. Poudarek je na prilagajanju na vodo, občutku varnosti in nadzoru telesa.
Od prvih vaj do tekmovanj
Sprva so izvajali predvsem vaje prilagajanja na vodo in različne rotacije. Nato so začeli opažati, da lahko otroci napredujejo precej dlje od prvotnih pričakovanj.
»Ugotovili smo, da lahko samostojno splavajo, osvojijo plavalne tehnike in postanejo zelo dobri. Postopoma smo jih začeli pošiljati na tekmovanja. Zame je bilo to presenečenje, saj v literaturi takšnega razvoja nisem zasledila,« pripoveduje Praznikova.
Danes Delfinčki plavajo na različnih ravneh, od rekreativnega do tekmovalnega plavanja. Nekateri se udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj.
Nekoč se je bal bazena, danes na svetovnem prvenstvu
Med številnimi zgodbami izstopa zgodba plavalca z Downovim sindromom, ki ob prvem prihodu ni želel niti vstopiti v bazen. »Prepričan je bil, da v njem plava morski pes. Potrebovali smo čas, da je premagal strah. Danes nastopa na svetovnem prvenstvu za osebe z Downovim sindromom in sodi med boljše plavalce v svoji kategoriji,« ponosno pripoveduje Praznikova.
Takšne zgodbe dokazujejo, da napredek ni viden zgolj v športnih rezultatih, temveč tudi v samozavesti, samostojnosti in vključevanju v družbo.
Zgodba, ki se nadaljuje
Pomemben del Delfinčkov so prostovoljci. V dvajsetih letih jih je sodelovalo več kot osemdeset, ob njih pa še osem trenerjev. Brez njihove pomoči individualno delo s plavalci ne bi bilo mogoče.
Plavanje udeležencem pomeni veliko več kot šport. Redna vadba pozitivno vpliva na zdravje, počutje in socialne stike, potovanja na tekmovanja po Evropi pa jim prinašajo dragocene življenjske izkušnje.
Katarina Praznik želi delo postopoma predati mlajši generaciji trenerjev, pri delovanju skupine pa bi še vedno rada sodelovala. Med prihodnjimi cilji izpostavlja povezovanje paraplavalcev pod okriljem Plavalne zveze Slovenije.
Dvajsetletnica Delfinčkov ni le športni jubilej, temveč zgodba o tem, kaj lahko dosežemo s potrpežljivostjo, zaupanjem in vztrajnostjo. Največje zmage se namreč ne merijo vedno v sekundah in medaljah, temveč tudi v premaganem strahu in veselju.
