Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Novo šolsko leto je prineslo številne novosti, s katerimi se srečujejo tudi velenjske šole. Pirc je spregovorila o kadrovskih težavah, spremembah v šolstvu ter izzivih pri delu z učenci in starši.

Kakšna bo vaša vloga vodje aktiva ravnateljev in kateri so trenutno največji izzivi na šolah?

»Vlogo vodje aktiva ravnateljev vidim predvsem kot povezovalno. Pomembno se mi zdi, da ravnatelji med seboj sodelujemo, si izmenjujemo izkušnje in dobre prakse ter skupaj iščemo rešitve za vprašanja, s katerimi se srečujemo skoraj vse šole.

Med največjimi izzivi so trenutno zagotovo kadrovske težave, vse več administrativnih obveznosti, spremembe zakonodaje in delo z učenci, ki potrebujejo vedno več podpore. Ob tem se povečujejo tudi pričakovanja staršev in širše javnosti. Naloga ravnatelja danes ni le organizacija pouka, ampak tudi skrb za dobre medsebojne odnose, kakovostno delovno okolje in dobro počutje vseh v šoli.«

Kje vam najbolj primanjkuje zaposlenih?

»Na novo šolsko leto smo se pripravili po najboljših močeh, vendar se tudi pri nas, tako kot na številnih drugih šolah, srečujemo z iskanjem ustreznega kadra. Največ izzivov je pri določenih predmetnih področjih, kjer je usposobljenih kandidatov na trgu dela premalo. Dodatno težavo predstavljajo tudi daljše odsotnosti zaposlenih, saj moramo kljub temu zagotavljati nemoten pouk.

To zahteva precej prilagajanja in veliko sodelovanja med zaposlenimi. Izzivi pa niso prisotni le pri učiteljskem kadru – tudi pri tehničnem osebju, kot so kuharji, čistilke, hišniki in drugi podporni delavci, je vse teže najti ustrezne sodelavce.

Poleg tega se tudi na teh delovnih mestih srečujemo z bolniškimi odsotnostmi, za katere je pogosto zelo težko zagotoviti nadomeščanja. Kljub temu si vsi zaposleni prizadevamo, da delo v šoli poteka nemoteno in učenci spremembe čim manj občutijo.«

Zakonodaja se nenehno spreminja. Katere novosti trenutno povzročajo največ negotovosti oziroma zahtevajo največ prilagajanja?

»Trenutno največ vprašanj in priprav prinašajo spremembe v zagotavljanju kakovosti s samoevalvacijo, novosti pri ocenjevanju znanja, uvajanje novih učnih načrtov ter postopno uvajanje razširjenega programa. Gre za precej obsežne spremembe, ki od šol zahtevajo dodatno načrtovanje in prilagajanje.

Na področju kakovosti bo treba še bolj sistematično spremljati svoje delo, analizirati različne podatke in na tej osnovi načrtovati izboljšave. Samoevalvacija bo tako postala pomemben del razvoja šole in ne le formalna obveznost. Novosti se uvajajo tudi pri ocenjevanju znanja.

Učitelji bodo morali načine ocenjevanja znanja še bolj premišljeno načrtovati in jih vključevati v letne priprave. Namen teh sprememb je večja preglednost in jasnost ocenjevanja za učence, starše in učitelje. Veliko pozornosti trenutno namenjamo tudi prenovi učnih načrtov.«

Kaj prinaša uvajanje novih učnih načrtov?

»Novi učni načrti se letos začnejo uvajati v 1., 4. in 7. razredu osnovne šole, pri nekaterih predmetih, kot so geografija, zgodovina, naravoslovje ter tehnika in tehnologija, pa se uvajanje začenja že v 6. razredu. To pomeni, da morajo učitelji podrobno spoznati novosti, prilagoditi letne priprave, učne vsebine in načine dela v razredu.

Čeprav številne spremembe prinašajo dobrodošle posodobitve in več poudarka na uporabnem znanju ter kompetencah učencev, so za uspešno izvedbo potrebni čas, usklajevanje in dodatno strokovno izobraževanje.

Ob vseh teh novostih je za šole najpomembneje, da spremembe uvajamo premišljeno in postopno, predvsem pa tako, da bodo v korist učencem in jim bodo omogočale kakovostno in spodbudno učno okolje. Zato si želimo jasnih usmeritev, dovolj časa za pripravo ter odprtega dialoga med šolami, stroko in odločevalci.«

Kako so učenci prvih razredov in tudi starši sprejeli ustavo, ki so jo dobili v dar?

»Na prvi šolski dan smo učencem 1. razreda razdelili slovenske zastavice in izvode slovenske ustave. Učiteljice so vsebino predstavile tako, da je bila otrokom razumljiva in blizu, predvsem v pogovoru o tem, kaj pomenijo skupna pravila, spoštovanje, odgovornost in pripadnost skupnosti. Odzivi otrok so bili zelo pozitivni, pripomb staršev nismo prejeli.«

S katerimi izzivi se med letom srečujete pri delu z učenci in starši na vaši šoli?

»Največji izziv pri delu z učenci so njihove zelo različne potrebe. Nekateri potrebujejo več učne pomoči, drugi več podpore na področju vedenja, socialnih veščin ali čustvenega razvoja. Opažamo tudi, da se vse več otrok teže sooča z neuspehom, teže vzdržuje pozornost ali potrebuje več pomoči pri vključevanju v skupino.

Pri sodelovanju s starši pa je najpomembnejše usklajevanje pričakovanj. Večina staršev s šolo zelo dobro sodeluje, kadar pa pride do zahtevnejših situacij, so ključni odprt pogovor, medsebojno spoštovanje in iskanje rešitev v dobro otroka.«

Kako se spopadate z vzgojno problematiko, medvrstniškim nasiljem ter duševnim zdravjem otrok in mladostnikov? Je tega v našem okolju veliko?

»Vzgojna problematika, medvrstniški odnosi in duševno zdravje otrok so področja, ki jim šole namenjamo vedno več pozornosti. Teh izzivov je več kot v preteklosti, predvsem pa so pogosto bolj kompleksni. Otroci in mladostniki se srečujejo s pritiski, ki jih prej ni bilo v tolikšni meri, velik vpliv imajo tudi družbena omrežja, digitalno okolje in hitre spremembe v družbi.

Na šoli se odzivamo sproti, z razredniki, svetovalno službo, učitelji, starši, vodstvom šole in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Pomembno je, da težave zaznamo zgodaj, se o njih pogovarjamo in ukrepamo.

Pri medvrstniškem nasilju je naše izhodišče jasno: nasilje ni sprejemljivo, hkrati pa moramo z učenci delati tudi vzgojno, jih učiti odgovornosti, empatije, spoštljive komunikacije in reševanja konfliktov.«

Kje vidite možnosti za boljše sodelovanje med šolami oziroma zavodi v Velenju?

»Možnosti za sodelovanje je veliko. Šole v Velenju se že zdaj povezujemo na različnih področjih, zagotovo pa je še prostor za bolj sistematično izmenjavo dobrih praks, skupna izobraževanja in sodelovanje pri projektih.

Pomembno se mi zdi tudi sodelovanje med šolami, vrtci, glasbeno šolo, knjižnico, mladinskimi organizacijami, športnimi društvi in občino. Velenje ima veliko kakovostnih zavodov in strokovnjakov, zato je povezovanje lahko velika prednost našega okolja.«

Katere dobre prakse bi lahko prenesli z ene šole na drugo?

»Vsaka šola razvije kakšno rešitev ali pristop, ki se izkaže za uspešnega, zato je izmenjava izkušenj zelo dragocena. Veliko dobrih praks je na področju dela z učenci s posebnimi potrebami, dela z nadarjenimi učenci, vključevanja učencev priseljencev, preventivnih dejavnosti, bralne kulture, digitalnih kompetenc in sodelovanja s starši.

Zelo dragocene so tudi dobre prakse pri organizaciji dela kolektiva, medsebojnih hospitacijah, timskem delu in skrbi za dobro klimo med zaposlenimi. Včasih ni treba iskati velikih sistemskih rešitev, saj lahko že ena dobra praksa z druge šole pomembno olajša delo tudi drugje.«

Kaj bi želeli letos z ravnatelji s skupnimi močmi premakniti z mrtve točke?

»Želim si, da bi aktiv ravnateljev ostal prostor zaupanja, strokovne razprave in medsebojne podpore. Pomembno je, da si redno izmenjujemo informacije in skupaj razmišljamo o izzivih, ki so skupni vsem šolam.

Posebej pomembno se mi zdi sodelovanje pri zakonodajnih spremembah, kadrovskih vprašanjih, vzgojni problematiki in sodelovanju z ustanoviteljem. Kadar pri pomembnih vprašanjih nastopamo povezano, smo lahko tudi učinkovitejši.«

Kje bi si želeli več medsebojne podpore ravnateljev?

»Ravnatelji si lahko največ pomagamo prav pri vsakodnevnih izzivih, pri katerih pogosto ni enostavnih odgovorov. To so kadrovske dileme, zahtevni pogovori s starši, organizacija dela, vzgojni postopki in uvajanje različnih novosti.

Ravnateljsko delo je zelo odgovorno, pogosto pa tudi precej osamljeno. Zato je dragoceno imeti kolege, na katere se lahko obrneš po nasvet, mnenje ali zgolj razumevanje situacije.«

So na vidiku kakšne spremembe v menjavi ravnateljev, se komu izteka mandat, se bodo zgodile kakšne menjave?

»O kadrovskih vprašanjih posameznih zavodov težko govorim v imenu drugih šol, saj postopki imenovanj ravnateljev potekajo na ravni posameznih svetov zavodov in v skladu z veljavno zakonodajo. Lahko pa povem, da se nam je s 1. septembrom 2026 v velenjskem ravnateljskem aktivu pridružil novi ravnatelj Osnovne šole Šalek Blaž Dolinšek.«

nč