Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V soteski Hudi potok pri Florjanu pri Šoštanju so v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine obiskovalci spoznavali Mornovo zijalko. Ogled sta pripravila Zavod 4 Šoštanj in Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica, po jami pa je vodila članica kluba Valerija Stropnik.

Mornova zijalka je pomembno paleolitsko najdišče, ki ga je leta 1935 odkril arheolog Srečko Brodar. V njej so našli različne kamnite najdbe, lobanjo jamskega medveda in pozneje tudi sledove rimskega obdobja.

»Pred približno 35 milijoni let je bilo tukaj morje, na njegovem dnu pa je deloval vulkan Smrekovec. O njegovem delovanju pričajo vulkanske bombe in tuf, najdbe pa so tudi v tej jami,« pojasnjuje Stropnik.

Jame so tudi izviri pitne vode

Za jamarje Mornova zijalka ni le turistična zanimivost. Pomemben del njihovega dela je ozaveščanje o varovanju podzemlja in pitne vode. Pri čiščenju jam so se srečali z različnimi odpadki, tudi s kadavri.

»Ljudem povemo, da je lahko blizu njihove kmetije izvir pitne vode. Takrat se malo zamislijo,« pravi Stropnik in poudarja, da je treba o pomenu jam ozaveščati predvsem mlade.

V jami živijo tudi številne živali, med njimi pajki, hrošči, kobilice in mali podkovnjaki. Jamarski klub je v preteklosti raziskoval tudi podzemne vodne povezave. Z barvanjem vode so ugotavljali, da bi se lahko voda iz območja Mornove zijalke pojavila pri izviru na območju term v Topolšici. 

Skrivnost žalik žen

Mornovo zijalko spremlja tudi zanimivo lokalno izročilo. Pripovedko o žalik ženah in setvi boba je predstavila direktorica Zavoda 4 Šoštanj Špela Poles.

Žalik žene naj bi bile dobre in modre bajeslovne žene, ki so kmetom svetovale pri delu. Tako naj bi kmetu Razpodovniku iz Belih Vod nekoč svetovale, naj kljub hudi zimi poseje bob. Sosedje so se mu posmehovali, vendar je nasvet upošteval in pridelal najlepši bob.

Žalik žene so ga nato še več let obiskovale. Ena naj bi pri njem celo prenočevala. Imela je tako dolge lase, spletene v kito, da so segali do tal. Po eni različici pripovedi je Razpodovnikova žena kito odrezala. Po tem naj bi žalik žene izginile in kmetje so ostali brez njihovih koristnih nasvetov.

Pripoved, ki se je ohranila skozi generacije, tako Mornovi zijalki dodaja še skrivnostno plast lokalne kulturne dediščine.