Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Maja je minilo 70 let, odkar je prvi blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) z močjo 30 megavatov začel proizvajati električno energijo in jo oddajati v slovensko omrežje. Sedem desetletij proizvodnje električne energije v Šoštanju predstavlja 70 let odgovornosti do države, gospodarstva in ljudi ter pomemben del energetske zgodovine Slovenije.

Za številkami so ljudje in generacije

Pot, ki se je začela leta 1956, ko je prvi blok začel oddajati električno energijo v omrežje, je zaznamovala številne generacije zaposlenih in pomembno vplivala na razvoj Šaleške doline. Sedem desetletij kasneje se tega obdobja spominja tudi generalni direktor TEŠ Branko Debeljak, ki okroglo obletnico opisuje kot pomemben in častitljiv jubilej, še posebej v času, ko se številne evropske države umikajo od proizvodnje električne energije iz premoga.

»Sedemdeset let obstajati na zahtevnem področju je pomemben dosežek. Še vedno delamo na premog in potrudili se bomo, da bo ta še nekaj časa igral pomembno vlogo pri zagotavljanju toplote in električne energije v Sloveniji,« je povedal.

Ključno vprašanje ostaja ogrevanje doline

Prihodnost TEŠ po njegovih besedah prinaša precej zahtevno obdobje, vendar verjame, da ga bodo uspeli uspešno prebroditi. Debeljak je pred novim štiriletnim mandatom, s katerim je začel aprila, poudaril, da so pred njim zahtevne naloge. »Čevlji, v katere sem stopil, so precej obteženi, vendar se bomo tako kot doslej potrudili, da svoje poslanstvo še naprej dobro opravljamo.«

Ena ključnih je povezana z zagotavljanjem daljinskega ogrevanja Šaleške doline. »Zakon, ki ureja javno gospodarsko službo proizvodnje toplote, se izteče aprila prihodnje leto, nadomestni viri toplote pa še niso v celoti zagotovljeni.« Ob tem poudarja, da ureditev nadomestnih virov ni zgolj v pristojnosti TEŠ, temveč predvsem Komunalnega podjetja Velenje in obeh občin.

Po premogu prihajajo nove tehnologije

Ob tem v prihodnosti vidi več možnosti za razvoj energetske lokacije. Med potencialnimi rešitvami izpostavlja predvsem akumulator toplote, toplotne črpalke, plinsko turbino ter biomaso oziroma biomasno kogeneracijo, poleg drugih projektov, ki jih predvidevajo razvojne strategije. »Energijska lokacija bo zagotovo ostala.

Verjamem, da se bo zgodba s premogom prej ali slej zaključila, vendar prihajajo nove tehnologije, ki lahko tej lokaciji omogočijo, da tudi v prihodnje ostane pomemben del slovenskega energetskega sistema,« pravi Debeljak.

70 let tudi v znamenju zaposlenih

Ob vseh načrtih za prihodnost pa ostaja pomembna tudi skrb za zaposlene. Debeljak poudarja, da si bo še naprej prizadeval za delavce, ki so skozi desetletja s svojim delom soustvarjali zgodbo TEŠ. 70 let proizvodnje električne energije tako ne predstavlja le zgodovine podjetja, temveč tudi zgodbo številnih generacij zaposlenih, katerih znanje in izkušnje bodo pomembni tudi pri preoblikovanju energetske lokacije.