Po skoraj 100 odstotkih preštetih glasovnic je po delnih neuradnih izidih proti noveli zakona glasovalo 86,58 odstotka volivcev, za pa 13,42 odstotka. Referendumska udeležba je bila druga najvišja doslej; višjo je imel le referendum, ki je leta 2007 potekal hkrati s predsedniškimi volitvami.

Da je zakon na referendumu zavrnjen, je morala proti glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev oziroma najmanj 339.726 volilnih upravičencev. Nasprotniki so kvorum dosegli, saj je proti po zadnjih delnih neuradnih izidih glasovalo 674.114 volivcev. Glas za pa je po 99,90 odstotka preštetih glasovnicah oddalo 104.525 oziroma 13,42 odstotka volivcev.

“Da so ljudje odreagirali čustveno”, je ocenil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Dejal je, da je bil referendum ugrabljen in zlorabljen za druge cilje, tudi politične.

Pobudniki referenduma, združeni v Gibanju za pitno vodo, pa so prepričani, da so glasovi proti noveli temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, izraža pa tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami, je dejala predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

Zavrnitev novele pa ni preveč vznemirila premiera Janeza Janše. “Brez drame,” je zapisal na Twitterju ter vprašal, ali kdo pozna kakšno levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu. Zahvalil se je vsem, ki so glasovali, kakorkoli.