Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poletni vročinski valovi v Sloveniji niso več redkost, ampak postajajo nova podnebna realnost. Medtem ko strokovnjaki ob visokih temperaturah svetujejo pitje dovolj tekočine, izogibanje soncu in hlajenje prostorov, podnebne napovedi opozarjajo, da takšni ukrepi dolgoročno ne bodo več zadostovali. Če se država in lokalne skupnosti ne bodo pravočasno prilagodile, bodo prihodnja poletja za številne prebivalce precej bolj zahtevna in tudi nevarna.

Vročina ne prizadene vseh enako

Najbolj ogroženi ostajajo starejši, kronični bolniki, otroci, nosečnice, ljudje, ki delajo na prostem, ter tisti, ki živijo sami ali si učinkovitega hlajenja ne morejo privoščiti. Priporočila o zapiranju oken podnevi in zračenju ponoči sicer pomagajo, vendar ne rešijo težav v stanovanjih, ki se po več zaporednih vročih dneh ne ohladijo več.
Po podatkih Statističnega urada več kot polovica prebivalcev Slovenije živi na urbanih območjih, kjer asfalt, beton in pomanjkanje zelenih površin ustvarjajo tako imenovane toplotne otoke. Ti povzročajo, da se mesta podnevi močno segrejejo, ponoči pa toploto zadržujejo, zato je okrevanje organizma precej teže.

Slovenija bo vse bolj vroča

Agencija Republike Slovenije za okolje ocenjuje, da se je slovensko podnebje od sredine prejšnjega stoletja segrelo za približno dve stopinji Celzija. Do sredine stoletja bodo poletne temperature po napovedih še za do 2,6 stopinje višje, do konca stoletja pa bi se lahko dvignile celo za pet stopinj.

Še bolj zgovorni so podatki o številu vročih dni. V osrednji Sloveniji jih lahko do sredine stoletja pričakujemo od osem do dvaindvajset več na leto, proti koncu stoletja pa celo do petinštirideset več. To pomeni, da bi lahko poletja prinesla tudi več kot petdeset dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija. Razmere, ki jih danes doživljamo kot izjemne, bodo tako postale običajen del poletja.

Tih vpliv na zdravje

Vročina redko povzroči en sam dramatičen dogodek. Veliko pogosteje poslabša obstoječe bolezni ter poveča tveganje za srčno-žilne zaplete, težave z dihanjem in odpoved ledvic. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo poleti leta 2022 v Evropi z vročino povezanih več kot 61.000 smrti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da so posebej ranljivi prebivalci mest, ljudje v najvišjih nadstropjih stanovanjskih blokov ter vsi, ki nimajo možnosti učinkovitega hlajenja.

Stanovanja so bila načrtovana za zimo

Večina slovenskega stanovanjskega fonda je bila zgrajena predvsem z mislijo na zadrževanje toplote pozimi. Dobra izolacija brez ustreznega senčenja in prezračevanja pa poleti pogosto pomeni, da se toplota kopiči tudi v notranjosti. Po nekaj zaporednih vročih dneh stanovanja ostanejo pregreta tudi ponoči, kar vpliva na kakovost spanja, zmanjšuje delovno storilnost in povečuje zdravstvena tveganja. Poseben problem predstavljajo domovi za starejše in druge javne ustanove, saj Slovenija še vedno nima celovitega pregleda nad tem, katere stavbe so poleti najbolj izpostavljene pregrevanju.

Hlajenje postaja socialno vprašanje

Klimatska naprava danes ni več zgolj vprašanje udobja, ampak vse bolj tudi zdravja. Ob temperaturah blizu štiridesetih stopinj lahko pomeni razliko med znosnim bivanjem in resnim tveganjem za zdravje.
Številni si klimatske naprave ne morejo privoščiti. Po podatkih Statističnega urada je bilo leta 2025 v Sloveniji okoli 59.000 energetsko revnih gospodinjstev, v katerih živi približno 100.000 ljudi. Najbolj prizadeti so starejši, ljudje z nizkimi prihodki, najemniki in prebivalci slabše vzdrževanih stanovanj. Obenem strokovnjaki opozarjajo, da množična uporaba klimatskih naprav brez širšega načrta prinaša tudi večjo porabo električne energije in dodatno segrevanje mest.

Potrebni bodo sistemski ukrepi

Slovenija sicer že izvaja programe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vendar so ti usmerjeni predvsem v zmanjšanje stroškov ogrevanja. Manj pozornosti namenjajo prilagajanju na vse pogostejše poletne vročinske valove.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da se bodo zaradi podnebnih sprememb segrevali zrak, tla, reke in morje, pogostejši pa bodo tudi suše, neurja in poplave. To pomeni dodatne obremenitve za zdravstvo, gospodarstvo, infrastrukturo in javne finance.
Mestna občina Velenje se trudi z mestno ozelenitvijo, podpirajo pa tudi izboljšave energetske učinkovitosti stavb. Čeprav je v Šaleški dolini precej govora o ogrevanju, bo v prihodnosti treba razmišljati tudi o hlajenju. Prihodnja poletja bodo skoraj zagotovo bolj vroča. Koliko bodo zaradi tega tudi bolj nevarna, pa bo v veliki meri odvisno od ukrepov, ki jih bomo sprejeli že danes.