Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Točen prihod, miren nastop in spoštljiv stisk roke. Tako se je začelo moje srečanje z Žigo Omladičem, novim direktorjem občinske uprave Mestne občine Velenje. V našo redakcijo je prišel na sončno sredo – urejen, umirjen in predvsem zelo točen. Prvi vtis?Človek, ki daje občutek, da ve, zakaj je prišel in kaj želi povedati. A nova funkcija prinaša veliko več kot le nov naziv.

Pomeni odgovornost, odločitve, sodelovanje z ljudmi in tudi pričakovanja občanov. V pogovoru sva se dotaknila njegovega zasebnega in poslovnega življenja, izzivov, ki jih prinaša nova funkcija, pa tudi tega, kakšen direktor želi biti in kako vidi prihodnost velenjske občinske uprave.

Prihajate iz Šmartna ob Paki, a ste z Velenjem že vrsto let tesno povezani …

»Že vse življenje sem vpet v to mesto. Pri šestih letih sem poslal član tukajšnjega skakalnega kluba, tu sem obiskoval gimnazijo in bil tudi v času študija tesno povezan z Velenjem. Med drugim sem tudi mednarodni sodnik za smučarske skoke, predstavnik Skakalnega kluba Velenje, pomagam pri organizaciji v klubu, pri dogodkih, vključen pa sem bil tudi v delovanje Športne zveze Velenje. Z Velenjem sem bil torej venomer povezan preko športa in izobraževanja.«

Po poklicu ste pravnik. Poklicno pot ste sprva gradili v zasebnem sektorju. Kaj je pretehtalo, da ste se kot pravnik odločili za precej drugačno pot – vstop v javni sektor?

»Ta odločitev je bila za marsikoga zelo drzna. Ko gledaš z očmi zasebnega sektorja, vidiš javni sektor kot nekakšen mehurček: s svojimi pravili, zakonitostmi. Tudi za moje kolege je bila odločitev težko razumljiva, a sam se ne bojim zahtevnih odločitev, takšna je moja osebnost, rad sprejemam izzive, tudi težke.

Moja specializacija na področju prava je področje upravnega prava in davkov, kar zelo sovpada s postopki, ki jih imajo občine in država, torej to področje zame ni bilo povsem neznano. Je bila pa neznanka, kako ta sistem v praksi deluje, kakšni so ljudje. A sem se pozanimal, v kaj se spuščam, zato to niso bile povsem neznane vode.Ko je bila moja funkcija potrjena, pa sem bil zelo hvaležen tudi za podporo sedanjih sodelavcev in ljudi iz lokalne skupnosti.«

Kako pa sicer delujete? Je vaš prav vedno prav ali imajo kdaj prav tudi sodelavci?

»Iz odvetništva sem prinesel predvsem navado, da moraš znati razumeti tudi drugo stran. Tudi kadar se z nekom ne strinjaš, je koristno najprej razumeti, zakaj razmišlja drugače. Poskušam razumeti stališče drugega, ki je drugačno od mojega, in iskati kompromise. Tudi osebnostno sem takšen. Velikokrat je najboljša rešitev tista, do katere prideš skozi pogovor, argumente in razumen kompromis.«

Kako bi opisali sodelovanje z županom Petrom Dermolom – sta si tudi značajsko in po načinu dela blizu?

»Odnos mora biti zelo trden, morava si zaupati. Župan in mestni svet sprejemata ključne politične in razvojne odločitve, jaz kot direktor pa moram skupaj s sodelavci z občinske uprave poskrbeti, da imajo za te odločitve dobre strokovne, pravne in organizacijske podlage.

A med nama mora biti resnično trdno zaupanje. Običajno sem »filter« ali pa vezni člen med županom in sodelavci, ki pripravljajo določene podlage. Seveda pa je župan tisti, ki mora za svojimi odločitvami stati, a zaupanje, kot poudarjam, mora biti trdno.«

Zasledila sem, da svojo funkcijo razumete predvsem kot vodenje ljudi, ne samo administracije …

»Tako je. V tako velikem sistemu, kot je občinska uprava, z dobrimi 100 zaposlenimi oziroma, upoštevaje skupno občinsko upravo štejemo več kot 150 zaposlenih, imamo ogromno strokovnih sodelavcev. Kot direktor moram biti vezni člen, da med njimi poteka spoštljiva komunikacija, da sodelujejo, to pa obenem pomeni ne samo vodenje projektov, ampak tudi kadrov.«

Verjetno se strinjava, da ste vodenje občinske uprave prevzeli v zelo zahtevnem obdobju. Prestrukturiranje se začenja, potekajo številni projekti, investicije … Je občinska uprava kadrovsko in organizacijsko sposobna izpeljati toliko projektov hkrati?

»Ja, trudimo se, da bi bili sposobni to sami izpeljati. Za določene tehnične zadeve potrebujemo pomoč. V občinski upravi imamo res dobre strokovnjake in zelo veliko stvari pokrijemo sami. To se mi zdi ena večjih prednosti Velenja. Pri največjih in tehnično najbolj zahtevnih projektih pa je seveda odgovorno, da vključimo tudi zunanje strokovnjake.

Aktualni primer je recimo preobrazba daljinskega sistema ogrevanja – imamo strokovno pomoč Evropske Investicijske Banke oziroma izkoriščamo znanje in ljudi preko njenih mehanizmov pomoči regijam pravičnega prehoda. Pri takšnih projektih ni prostora za približke.

Ko sva ravno pri projektih – ste strokovnjak s področja prava, tudi davkov, financ. Kaj menite, katere investicije so za občino finančno najbolj tvegane?

»Občinske finance so, podobno kot državne, mnogim težko razumljive. Težko vlečemo vzporednice z gospodinjskim proračunom. Proračunsko načrtovanje je velika specifika, kot občina smo zelo omejeni. Pri zadolževanju so zelo strogi kriteriji, vedno potrebujemo soglasje ministrstva za finance, torej v celoti prostih rok nimamo.

Smo pred zelo velikimi projekti zelene preobrazbe, pa tudi druge investicije zahtevajo znatna finančna sredstva, gre sicer predvsem projekte, ki so financirani iz državnega in evropskega proračuna.

A treba je iskati ravnovesje med vsemi, in to je umetnost proračuna. Zahtevno obdobje je pred nami, skrbeti moramo, da bodo občinske finance zdrave in da projekti ne bodo pomenili prevelikega bremena za delovanje občine.

Tveganje samo po sebi ni problem. Problem je, če tveganja ne poznaš ali z njim ne upravljaš. Pri velikih projektih je pomembno, da imamo pripravljeno jasno finančno konstrukcijo in dolgoročno finančno vzdržnost.«

Ste izjemno miren, preudaren sogovornik. Ste takšni tudi na delu? In kakšni ste, ko zaprete vrata pisarne?

»Trudim se poslušati ljudi, to je tudi ena glavnih osebnostnih lastnosti na tem položaju. Znam biti zelo odločen. Nimam težav s sprejemanjem težkih odločitev, in to se odslikava tudi v mojem osebnem življenju. Velike razlike med mojim profesionalnim in zasebnim življenjem torej ni.«

Kaj pa vas najbolj odklopi od službe? Je to predvsem šport?

»Najbrž vas bo moj odgovor malo presenetil. Že slabo desetletje precej spremljam osebne finance, podjetja, trge in gospodarske trende. Nekdo drug se ob tem verjetno prime za glavo, meni pa je to zanimivo in me na neki poseben način celo sprosti. Rad razumem, kaj se skriva za številkami in kam se stvari premikajo. Seveda pa so na mojem urniku tudi družina, šport in druženje s prijatelji. Brez tega ravnotežja bi bilo težko.«

Ste oče še ne triletnega sina. Kakšen oče ste? Tudi zelo odločen?

»Skušam biti topel, ampak tudi dovolj jasen. Sin je še majhen, zato se veliko učimo sproti, tudi midva s partnerko kot starša. Nisem ravno zagovornik permisivne vzgoje, menim, da je uravnoteženost tudi pri vzgoji nujna.«

Kako pa je vaša družina sprejela odločitev, da zamenjate službo in stopite na novo poklicno pot? Je bila sprememba zanje presenečenje?

»Dolgo nisem bil prepričan, da bo do te spremembe res prišlo in da bom funkcijo v Velenju tudi nastopil. Preden sem se prijavil, smo se znotraj družine pogovorili, imel sem podporo, da nadaljujem v novi vlogi. Predhodno sem delal v Ljubljani, zdaj mi je vsakodnevna vožnja tako daleč prihranjena, za kar sem zelo hvaležen.«

Še preden ste dobro sedli na direktorski stolček, so se na družbenih omrežjih že pojavila ugibanja in iskanje povezav zaradi vašega priimka. Kako gledate na takšne komentarje – vas prizadenejo ali jih jemljete kot del izpostavljene funkcije?

»Nehote to spremljamo vsi. Če ne drugače, ti kdo pošlje objavo, v kateri si omenjen ti ali občinska uprava. Na funkcijo sem prišel s čistimi nameni in brez nahrbtnika. Razumem pa, da ljudje novega človeka v javni funkciji želijo nekam umestiti. Osebno se s tem ne obremenjujem preveč. Sprejemam, da je javna razprava del takšne funkcije. Želim pa si, da bi se moje delo in delo občinske uprave presojalo predvsem po rezultatih.«

Spoštljiva komunikacija je najbrž izziv današnjega časa …

»Sicer je to najbrž tema še za kakšnega drugega strokovnjaka, sam pa sem vsekakor zagovornik tega, da sta spoštljiva komunikacija in predvsem korektnost moje vodilo.«

Se Velenjčanke in Velenjčani kdaj oglasijo pri vas?

»Smo v zelo intenzivnem obdobju, zato je čas res dragocen, ampak občanke in občani imajo pri meni odprta vrata. Včasih človek ne potrebuje takoj velike rešitve, ampak najprej občutek, da ga je nekdo poslušal in razumel. Seveda ne moremo vedno ugoditi vsaki želji, lahko pa vsakomur zagotovimo spoštljiv odnos in jasen odgovor.«

Vaša funkcija je vezana na 5-letni mandat, ki se konča v letu 2031. Po čem, menite, bomo presojali vaš mandat?

»Želim si, da bi leta 2031 mesto izgledalo drugače kot danes. Danes je marsikje gradbišče, kar je za ljudi včasih naporno, ampak je v tem trenutku nujno. Upam, da bomo takrat lahko rekli, da so se ključni projekti premaknili, da je mesto dobilo nove razvojne vsebine in da je občinska uprava ostala dostopna, poštena in strokovna.

Zelo pomembno mi je tudi, da ljudje vedo, da med njimi ne delamo razlik. Tudi kadar kakšni vlogi ne moremo ugoditi, mora biti odločitev korektna.«

Moje zadnje vprašanje je za vse naše goste vedno isto: »A vemo, kam gremo?«

»Na občinski upravi vemo, kam želimo iti. Prihodnost pa se zelo hitro spreminja, tudi na svetovni ravni. Umetna inteligenca bo posegla v vse pore našega življenja – na dober ali slabši način – to bomo še videli.

Kot družba pa menim, da smo sposobni soočiti se z vsem, kar prihaja. Ostati mormo mirni in korektni drug do drugega. Velenje pa je že večkrat dokazalo, da zna iz velikih sprememb narediti razvojno priložnost. Verjamem, da jo lahko tudi tokrat.«