Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Velenje poveže. Tako se glasi letošnja rdeča nit občinskega praznika, ki ni le priložnost za praznovanje, ampak tudi za pogled nazaj in predvsem naprej. Mesto je danes sredi velikih sprememb – gradi, se razvija in pripravlja na življenje po premogu. Ob 67. rojstnem dnevu Velenja smo se z županom Petrom Dermolom pogovarjali o tem, kaj je bilo doseženo, kaj ga najbolj skrbi in kakšno mesto želi zapustiti prihodnjim generacijam. Beseda je tekla o mladih, novih delovnih mestih, stanovanjih, cestah in zdravstvu, pa tudi o tem, kaj Velenjčane danes povezuje – in kaj jih razdvaja.

Ob občinskem prazniku se običajno ozremo tudi na prehojeno pot. Kaj bi iz zadnjega leta zapisali na vrh seznama uspehov Velenja?

»Menim, da je na vrh vsekakor treba postaviti dejstvo, da smo mesto, ki je v Sloveniji najuspešnejše po črpanju evropskih sredstev ter tudi po višini investicij na prebivalca. To seveda pomeni, da smo v zadnjih letih ogromno naredili na področju priprave posameznih projektov, ki so kandidirali na različnih razpisih. Trdim, da smo te projekte zelo odgovorno pripravljali. Rezultat tega je za 173 milijonov evrov realiziranih občinskih investicij.

O tem se lahko prepričamo na lastne oči. Vzporedno z investicijskim ciklom pa je treba poudariti tudi, da ob tem nismo pozabili na ljudi, da smo jih z različnimi socialnimi ukrepi postavljali na prvo mesto. Tudi v zadnjem letu smo povečali sredstva za različne programe in projekte, ki blažijo stiske naših ljudi.«

Trenutno je mesto veliko gradbišče. Občina govori o največjem investicijskem ciklu v zgodovini mesta – samo letos naj bi za investicije namenili skoraj 68 milijonov evrov. Kaj bodo občani od vseh teh milijonov v vsakdanjem življenju dejansko imeli?

»Investicije je treba razdeliti v več kategorij. Prva je povezana s prestrukturiranjem naše regije. Vlaganja v Tehnološki inkubator, Staro elektrarno in novo poslovno cono Pesje pomenijo, da bodo imeli ljudje v bodoče na razpolago nova delovna mesta, ki bodo sovpadala z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo, tudi v okviru pametne specializacije in podobnih vsebin. S tem zagotavljamo nadaljnji gospodarski razvoj.

Pri projektih celostnih teritorialnih naložb gre za sredstva, ki smo jih uspešno pridobili za projekte v urbanem naselju. Vesel sem, da dobivamo novo središče našega mesta, s katerim bomo dvignili kvaliteto življenja občank in občanov. Pomembne pa so tudi ostale investicije, kot so komunalna opremljenost, vodovod, kanalizacija ter investicije v lokalne ceste, pomembne predvsem za ljudi, ki ne živijo neposredno v mestu. S tem jim omogočamo približno enako kvaliteto življenja.«

Smo pred eno največjih sprememb v zgodovini – izstopom iz premoga. Kaj vas v procesu prestrukturiranja najbolj skrbi? Lahko Velenjčanom danes zagotovite, da prehod ne bo pomenil izgubljenih delovnih mest in odseljevanja mladih?

»Do tega trenutka smo resnično izkoristili vse priložnosti, ki smo jih imeli na razpolago. Vesel sem, da tudi kazalci o stanju registrirane brezposelnosti v zadnjih letih padajo, dodana vrednost na zaposlenega pa se je vseslovensko povišala za 33 odstotkov – v Velenju za 51 odstotkov. Število delovnih mest se torej ne zmanjšuje, kar pomeni, da smo v tem času kot mesto z gospodarstveniki, podjetniki in ostalimi institucijami dobro delovali.

Skrbi pa me predvsem implementacija zakona o prestrukturiranju premogovne regije. Kmalu bo leto dni od sprejetja zakona, pa še vedno ne vemo, kako se bo zakon sistemsko implementiral v proces prestrukturiranja. To ni odvisno zgolj od občinske uprave, ampak predvsem od države, in to je eden ključnih izzivov, s katerimi se moramo danes soočiti.

Zagotovljenih imamo preko 200 milijon evrov sredstev, zagotovljene imamo strateške projekte in pomembno je, da skupaj z državo v naše mesto implementiramo vsebine in iščemo priložnosti, ki bodo namenjene predvsem prihodnjim generacijam.
Težko kdorkoli trdi, da služb ne bo manj, saj je to logična posledica zapiranja premogovnika, po drugi strani pa poskušamo z ukrepi za razvoj gospodarstva ustvarjati nove priložnosti.

Če danes pogledamo, koliko mladih se izobražuje ali se vključuje v premogovniško dejavnost, potem ugotovimo, da zapiranje nanje ne bi smelo vplivati – kvečjemu obratno. Moje prepričanje je, da imajo ravno mladi v procesu prestrukturiranja največjo priložnost, tudi v obliki strateških projektov, kot je Dolina start upov, v okviru katerih bomo z infrastrukturo in finančnimi sredstvi ter izgradnjo novih stanovanj mladim omogočili, da bodo imeli tu veliko možnosti. Je pa z mladimi treba govoriti odkrito.

Torej v bodoče vidite priložnosti predvsem v malih in srednje velikih podjetjih?

»Menim, da je treba temeljito podpirati obstoječe gospodarstvo. Tudi največja podjetja, kot je Hisense, ter vsa ostala podjetja, poleg tega pa z novimi vsebinami bogatiti število in širino delovnih mest. Ko smo pred leti delali analizo obstoječih delovnih mest v Velenju, smo ugotovili, da primanjkuje kvalitetnih delovnih mest za žensko populacijo.

Ravno zaradi tega smo veseli, da smo v naše okolje uspeli pripeljati farmacevtsko podjetje, da z delovanjem začenja Kemijski inštitut. S takšnimi in podobnimi vsebinami bomo omogočili, da se bodo tu kreirala nova delovna mesta, med drugim tudi tista, vezana na prehransko industrijo.

Velenje razvija poslovne cone, med drugim novo cono Pesje – vzhod. Je zanimanja investitorjev dovolj? Kakšnih podjetij si pravzaprav v Velenju še želite?

»Z Dolino start upov si želimo prihoda novih podjetij, ki se bodo povezovala z obstoječimi, velikimi podjetji. To je normalna sinergija. S to širino želimo širiti število delovnih mest in zagotavljati ustrezno kakovost. Ravno mlada, scale up podjetja, ki so v razvoju, lahko v tem tehnološko naprednem času odgovarjajo na vse izzive.

Razvijati želimo že preizkušena področja, kot so npr. energetika, varovanje okolja in informatika, ter dodatno krepiti področja turizma, farmacije, biorafinerije biomase ipd.«

Stanovanja ostajajo ena ključnih težav mladih. Občina je prav te dni objavila razpis za tri neprofitna stanovanja za mlade, a potrebe so mnogo večje. Kdaj lahko pričakujemo večji premik?

»V zadnjih letih smo našim občankam in občanom oddali preko 290 stanovanj, od tega približno 45 stanovanj, ki so bila namenjena mladim. Posebej smo se dogovorili, da bomo imeli razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj mladim. Za vsako prazno stanovanje moramo imeti objavljen razpis, na osnovi tega vzpostavimo listo upravičencev, nadalje pa se stanovanja dodelijo.

Brez samega razpisa torej stanovanj, izključno mladim, ne moremo oddati. Tako se je pripravila nova lista upravičencev, po kateri se stanovanja dodeljujejo. Tri stanovanja so torej že na razpolago in jih bomo lahko oddali takoj.S Stanovanjskim skladom smo se uspeli dogovoriti za izgradnjo 200 stanovanj.

Želim si, da bi bilo gradbeno dovoljenje v prihodnjem letu pridobljeno in se bo z gradnjo lahko začelo. Velik del teh stanovanj bo namenjen izključno mlajši populaciji.Vzpostavljamo pa dodaten model dodelitve stanovanj, ki ga še usklajujemo s pravno službo. Gre za stanovanja za tiste podjetnike, ki bodo vstopili v Dolino start up ov oz. Dolino inovacij, da jim ob prihodu v Velenju omogočimo dostopno stanovanje in jih v dolini tudi obdržimo.«

Občani precej občutijo tudi posledice številnih gradenj, zapor in prometnih omejitev. Občina obnavlja lokalne ceste, hkrati pa opozarjate, da država zamuja z obnovami državnih cest. Katera prometna težava je ta trenutek po vašem mnenju najbolj pereča in kdaj bo rešena?

»V zadnjem obdobju je v teku več obsežnih investicijskih projektov. Skupaj z državnimi projekti govorimo o 100 milijonih in več, ki se v tem trenutku izvajajo. Logična posledica pa je veliko število tovornih vozil, ki so pri gradnji nujna. V občinski upravi smo se zelo zavestno odločili, da lokalnih cest, ki so v neposredni bližini gradbišč, ne bomo obnavljali, kajti vsak evro, ki bi ga namenili za sanacijo, bi se pokazal kot neodgovoren, saj bi bila cesta kmalu spet uničena.

Naš načrt je, da v tem trenutku obnavljamo predvsem ostale lokalne ceste, vsako leto za sanacijo namenjamo približno milijon evrov. Ko bodo večji projekti zaključeni, bomo pristopili k temeljiti sanaciji ostalih cest, tistih, ki so v neposredni bližini Velenjskega jezera, poslovnih con in gradnje 3. razvojne osi.

Pri prizadevanjih za prenovo državnih cest ne bomo popustili. Podpisan imamo sporazum o začetku obnove Šaleške in Kidričeve ceste, potrebna je tudi prenova Partizanske in Škalske ceste, pa protihrupna ograja v Pesju. V mandatu prejšnje vlade smo se o tem dogovorili, z novim ministrom Vrtovcem imava v prihodnjih dneh sestanek. Upam in želim, da bo minister pretekle dogovore spoštoval in se bodo obnove začele. Kar lahko potrdim, pa je, da se v teh dneh začenja obnova državne ceste podvoza pri Esotech-u, ki je izjemno zahteven. S poglobitvijo bo omogočeno, da bo tovorni promet tekel izven urbanega središča.«

Ko govorimo o zdravstvu, ljudi ne zanimajo toliko milijoni in objekti, ampak predvsem, ali bodo pravočasno prišli do zdravnika. Do leta 2028 so napovedane skoraj 12-milijonske investicije v velenjsko zdravstvo. Kaj bodo zaradi njih konkretno pridobili pacienti?

»Začenjamo z velikim investicijskim ciklom na področju primarnega zdravstva. V prihodnjem letu se obeta izgradnja satelitskega urgentnega centra (SUC), urejamo dodatne prostore za specialistične ambulante v traktu E, izvedla pa se bo še temeljita energetska prenova trakta A.

S tem želimo omogočiti dostopnejšo zdravstveno obravnavo bliže domu, prostori za paciente in zdravstvene delavce bodo prijaznejši, širili pa bomo lahko tudi specialistične ambulante. Pomembna je tudi hitrejša obravnava kritičnih poškodb. Najbolj pomembno je torej, da bo zdravstvena oskrba občank in občanov na višji ravni.«

Strategija Velenja govori o zelenem, vključujočem, pametnem in odpornem mestu. Če odmisliva velike besede in strategije: kakšno Velenje želite vi osebno zapustiti naslednji generaciji?

»Vsekakor si želim, da Velenje tudi naslednjim generacijam omogoča trdne temelje nadaljnjega razvoja. Želim si, da bi bilo Velenje privlačno za mlado generacijo, da bi poleg delovnih mest nudili tudi ustrezno izobraževanje in čim več fakultativnih programov ter seveda dostopna stanovanja, ki so v načrtu.

Če bomo to uspešno realizirali, sem prepričan, da bo Velenje prijazno mladim generacijam. Če mladih ni, potem mesto nima perspektive. Želim si tudi razvoja družinskega turizma, razvoja mesta z zelenimi površinami in večgeneracijskimi parki. Rad bi, da je Velenje prijazno družinam, da bo kvaliteta bivanja visoka in si bodo tu ustvarile svoj dom.

Vedno znova poudarim, da pri vsaki investiciji, ki jo sprejemamo, gledamo na prihodnje generacije, na naše najmlajše, med katerimi se sam rad gibljem. Tega se zelo zavedam in pri tem ne želim ničesar prepuščati naključju.«

Letošnja rdeča nit občinskega praznika je »Velenje poveže«. Kaj pa danes Velenjčane po vašem najbolj razdvaja – in kaj jih po vaših izkušnjah še vedno najmočneje povezuje?

»Razdvajajo lahko posamezni incidenti, ki se zgodijo v mestu, neodgovorna ravnanja določenih posameznikov. Še vedno ne morem razumeti, kako se lahko nekdo spravi na spomenik, ki je v samem središču. To gotovo razdvaja skupnost. Menim, da je to popolnoma nepotrebno. Iz zgodovine smo, predvsem na temeljih tovarištva in knapovščine, vedno znali stopiti skupaj. Tudi če smo drugače razmišljali – v kriznih časih smo se znali povezati.

Kot župan se dobro zavedam, da mesto ne pripada zgolj eni politični opciji ali pa parcialni skupini ljudi, ampak je mesto od vseh naših Velenjčank in Velenjčanov. Zdi se mi pomembno, da to prepričanje in vrednoto ohranjamo in poiščemo družbene kompromise. Nikoli ne bo povsem idealno, a če bomo družbene kompromise iskali skupaj, smo lahko kot skupnost zelo povezani in uspešni.«

Za konec nekoliko bolj osebno: ko se kot župan sprehodite po Velenju in za trenutek odmislite funkcijo – na kaj ste v tem mestu najbolj ponosni in ob čem si rečete: »Zaradi tega je vredno delati za Velenje«?

»Zelo težko spregledaš funkcijo, ker me ljudje ustavljajo, z njimi govorim o težavah in izzivih. Priznati moram, da največ motivacije in energije črpam od mladih ljudi, tudi otrok, ko me ogovorijo, prepoznajo, spremljajo, ocenjujejo. To veliko pomeni. Pomembno je torej, da sprejemam odločitve, ki so odgovorne do skupnosti in do prihodnjih generacij.«

Do lokalnih volitev sta še slaba dva meseca. Potegovali se boste za drugi mandat. Zakaj bi vam Velenjčani znova zaupali vodenje mesta?

»Največje uspehe vedno dosegajo mesta ali pa skupnosti, ki imajo kontinuiteto, ki imajo logično nasledstvo razvoja. Družbeni premiki v eno ali drugo skrajnost nikoli niso prinesli dobrih rezultatov. Vem, koliko energije je treba vlagati v funkcijo župana, odkrito lahko vsakomur pogledam v oči, saj sem 24 ur dnevno pripaden Velenju.

Ker še vedno čutim, da imam energijo in podporo ljudi in ker vem, da se mesto še ni razvilo, kot bi želeli, smo pa projekte dobro začrtali in jih še nismo zaključili, je bila moja odločitev za kandidaturo logična. Seveda pa bodo ljudje nato lahko celovito ocenjevali, kakšno Velenje bomo zapustili prihodnjim odločevalcem.«

Pred nami je kar tridnevno praznovanje. Kakšno je vaše iskreno voščilo ob prazniku?

»Vsako praznovanje je nekaj posebnega, in tudi tokrat bo tako. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo vseh tistih, ki vsak dan prispevajo k razvoju naše skupnosti, in prispeva lahko prav vsak. To je tisto povezovanje, ki se ga tudi sam veselim. Prepričan sem, da bomo praznovali čim bolj povezani.

Tako, kot si naše mesto zasluži, in tako, da bi bili na nas ponosni tudi vsi tisti, ki so v preteklosti soustvarjali zgodbo Velenja in jih danes ni več med nami. Naj Velenjčanke in Velenjčani uživajo v praznovanju 67. rojstnega dne.«

Naš čas