Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Najnovejše poročilo Evropske agencije za droge (EUDA) prinaša zaskrbljujoče ugotovitve o porastu uporabe kokaina po Evropi. Analize odpadnih voda kažejo, da se je prisotnost presnovkov kokaina med letoma 2024 in 2025 povečala za kar 22 odstotkov. Med državami, v katerih je rast najbolj izrazita, je tudi Slovenija, še posebej pa izstopajo območje Velenja ter Domžal in Kamnika.

Kokain ostaja druga najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropi, strokovnjaki pa opozarjajo, da postaja vse bolj dostopen tudi zunaj velikih evropskih metropol. Raziskava, ki je zajela 115 mest v 25 državah in približno 72 milijonov prebivalcev, temelji na analizi odpadnih voda, v okviru katere znanstveniki merijo prisotnost presnovka kokaina, imenovanega benzoilekgonin.

Velenje pod drobnogledom evropskih raziskovalcev

Posebno pozornost je letos pritegnilo Velenje. Prav Šaleška dolina se je znašla med območji, na katerih so raziskovalci zaznali enega največjih porastov količine kokainskih ostankov v odpadnih vodah. Čeprav takšne analize ne povedo natančno, koliko ljudi drogo uporablja, zelo zanesljivo pokažejo, koliko droge se je dejansko znašlo v okolju.
Za Velenje je to pomemben opozorilni signal. Šaleška dolina je tradicionalno veljala za območje močne industrijske identitete, danes pa se, podobno kot številna druga evropska mesta, sooča tudi z izzivi sodobnih odvisnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da je porast uporabe prepovedanih drog pogosto povezan s stresom, duševnimi stiskami in zmotnim prepričanjem, da je kokain »varna« droga za občasno uporabo.

Kaj se dogaja v telesu po zaužitju kokaina?

Kokain je močan stimulans osrednjega živčnega sistema. Uporabniki ga najpogosteje uživajo skozi nos, lahko pa tudi z vdihavanjem ali injiciranjem. Učinki se pojavijo zelo hitro in vključujejo občutek evforije, povečano samozavest, budnost ter občutek večje telesne in duševne moči. Navidezni občutki energije pa imajo visoko ceno. Kokain povzroča pospešeno bitje srca, zvišan krvni tlak, zoženje krvnih žil in močno obremenitev organizma. Že po enkratni uporabi lahko pride do motenj srčnega ritma, možganske kapi ali srčnega infarkta, tudi pri sicer zdravih in mladih ljudeh. Med najpogostejše kratkoročne stranske učinke sodijo nespečnost, tesnoba, razdražljivost, potenje, tresenje rok, izguba apetita in občutek paranoje. Uporabniki pogosto poročajo tudi o depresivnem razpoloženju po prenehanju delovanja droge.

Dolgoročne posledice so lahko usodne

Redno uživanje kokaina povzroča hudo psihično odvisnost. Sčasoma uporabnik za enak učinek potrebuje vedno večje količine droge, kar vodi v začaran krog odvisnosti. Dolgotrajna uporaba lahko povzroči trajne poškodbe srca in ožilja, kronične težave z dihanjem, poškodbe nosne sluznice, motnje spomina in koncentracije ter različne psihične motnje. Med najtežjimi posledicami so huda depresija, anksioznost, blodnje in psihoze. Zdravniki opozarjajo, da kokain ne uničuje le telesa, temveč pogosto tudi družinske odnose, poklicno kariero in socialno življenje posameznika.

Koliko stane odvisnost?

Pogosto se govori o zdravstvenih tveganjih, redkeje pa o finančnih posledicah. Cena grama kokaina na črnem trgu v Sloveniji običajno znaša med 60 in 100 evri, odvisno od čistosti in dostopnosti. Če posameznik ob koncih tedna porabi gram kokaina, to pomeni od 240 do 400 evrov mesečno oziroma med 3.000 in 5.000 evri letno. Pri rednih uporabnikih so stroški pogosto precej višji in lahko presegajo 10.000 evrov na leto. Ob tem je treba prišteti še posredne stroške, kot so zdravstvene težave, bolniške odsotnosti, izguba zaposlitve, zdravljenje odvisnosti in posledice za družino.