Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Visoke temperature lahko močno obremenijo organizem, zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da se v najbolj vročem delu dneva zadržujemo v senci ali ohlajenih prostorih, pijemo dovolj tekočine ter posebno pozornost namenimo otrokom, nosečnicam, starejšim in kroničnim bolnikom. Kot poudarja strokovna direktorica ZD Velenje, dr. Lilijana Keita, vročina najbolj ogroža starejše, otroke, nosečnice ter bolnike z boleznimi, ki vplivajo na uravnavanje telesne temperature. Večje tveganje velja tudi za ljudi, ki so izpostavljeni neugodnim okoljskim dejavnikom, ter delavci, ki svoje delo opravljajo na prostem ali v močno segretih delovnih prostorih. Med bolj ranljive sodijo še športniki in popotniki, saj so pogosto dlje časa izpostavljeni visokim temperaturam in večjim telesnim obremenitvam.

Vročinski udar je življenjsko ogrožajoče stanje

»Pri vročinskem udaru gre za zelo visoko telesno temperaturo, ki lahko doseže 40 stopinj Celzija ali več. Takrat telo ni več sposobno učinkovito uravnavati svoje temperature. Koža je vroča, suha in pordela, pogosto pa se pojavijo tudi motnje zavesti. Gre za življenjsko ogrožajoče stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč,« opozarja strokovna direktorica ZD Velenje, dr. Lilijana Keita. Pri vročinski izčrpanosti je slika nekoliko drugačna. »Bolniki se obilno potijo, zaradi česar izgubijo veliko tekočine in elektrolitov. Posledično lahko pride do padca krvnega tlaka, omotice, izrazite utrujenosti, slabosti ali celo kolapsa. Če vročinske izčrpanosti ne prepoznamo in ustrezno ukrepamo, se lahko razvije v vročinski udar.«

Kako se zaščititi pred vročino?

Kot poudarja sogovornica, je v času vročinskega vala najpomembneje, da se zadržujemo v ohlajenih oziroma klimatiziranih prostorih. Zadržujmo se v senci in telo po potrebi hladimo s prhanjem, kopanjem ali mokrimi obkladki. »Telesno dejavnost je treba prilagoditi razmeram. Športne aktivnosti naj bodo omejene na zgodnje jutranje ali pozne večerne ure, ko so temperature nižje. Prav tako bi bilo smiselno prilagoditi delovni čas delavcem, ki delo opravljajo na prostem, saj so ti med najbolj izpostavljenimi visokim temperaturam.«

Najbolj ogroženi so starejši, otroci in kronični bolniki

Med najbolj ranljive skupine sodijo starejši, otroci, kronični bolniki ter delavci na prostem. »Pri starejših in otrocih je sposobnost uravnavanja telesne temperature slabša, zato pri njih hitreje pride do zapletov. Kronični bolniki pa so bolj izpostavljeni tudi zaradi bolezni srca in ožilja ter drugih zdravstvenih težav, poleg tega nekatera zdravila vplivajo na hidracijo organizma in sposobnost uravnavanja telesne temperature.«

Za hidracijo je najboljša voda

Pri visokih temperaturah je ključnega pomena zadosten vnos tekočine. »Najbolj priporočljivo je pitje vode. Ob večjih telesnih naporih so lahko koristni tudi napitki z elektroliti, alkoholu pa se je treba izogibati, saj poslabša uravnavanje telesne temperature in prispeva k dehidraciji.« Tudi prehrana naj bo v vročih dneh prilagojena. »Priporočam osvežilno hrano z veliko vode. Organizma ne smemo dodatno obremenjevati s težko in mastno hrano. Na jedilniku naj bo veliko svežega sadja in zelenjave, solat, juh ter živil z visoko vsebnostjo vode, kot so lubenica, paradižnik in kumare.«

Kako ukrepati ob vročinskem udaru?

Če pri sebi ali pri drugi osebi opazimo znake vročinskega udara, je treba ukrepati takoj. »Osebo čim prej umaknemo v hladen ali klimatiziran prostor, odstranimo odvečna oblačila ter jo začnemo ohlajati z mokrimi obkladki, prhanjem ali polivanjem z vodo. Če je pri zavesti, naj pije tekočino po manjših požirkih. Ob visoki telesni temperaturi, motnjah zavesti, zmedenosti ali če se oseba ne poti več, pa je treba nemudoma poklicati številko 112, saj gre lahko za življenjsko ogrožajoče stanje, ki zahteva hitro posredovanje urgentnih služb.«