pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Julij in avgust sta meseca, ko številne kuhinje zadišijo po kisu, česnu in kopru. Police shramb se polnijo s kozarci vloženih kumaric, statistika pa razkriva, da jih večino Slovenci pridelamo kar zase.

Ko govorimo o poletju, pogosto slišimo tudi izraz čas kislih kumaric. Danes z njim opisujemo obdobje, ko je manj odmevnih novic, le redki pa vedo, da izraz izvira iz nemškega jezika (Sauregurkenzeit). Nekoč je označeval poletne mesece, ko je bilo manj političnih in gospodarskih dogodkov, zato so časopisi posegali po lahkotnejših temah. Med njimi so bile tudi kisle kumarice.

V Sloveniji pa poletje še vedno pomeni predvsem čas vlaganja.

Večino kumaric pridelamo za domačo uporabo

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so lani slovenski pridelovalci kumarice za vlaganje gojili na 41 hektarih površin in skupaj pridelali 539 ton pridelka.

Zanimivo je, da skoraj 70 odstotkov vseh kumaric ni končalo na trgovskih policah, ampak v domačih shrambah. Za prodajo je bila namenjena približno tretjina pridelka, preostanek pa za lastno uporabo.

Za tržno pridelavo je kumarice gojilo 186 kmetijskih gospodarstev na nekaj več kot osmih hektarih površin. Večina pridelave je potekala na prostem, skoraj 40 odstotkov pa v rastlinjakih in drugih zaščitenih prostorih.

Čeprav je gojenje v zaščitenih prostorih danes precej pogostejše kot pred 25 leti, se površine, namenjene pridelavi kumaric za vlaganje, dolgoročno zmanjšujejo. Manj je tudi kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.

Domače ali uvožene?

Čeprav številni Slovenci kumarice pridelajo sami, jih precej tudi uvozimo. Lani je v Slovenijo prišlo okoli 150 ton svežih ali ohlajenih kumaric, največ iz Bosne in Hercegovine. Manjše količine smo uvozili še iz Avstrije, Italije, Nemčije in Grčije.

Še precej več pa uvozimo že vloženih kumaric. Lani jih je bilo več kot 4.500 ton v skupni vrednosti skoraj 5,8 milijona evrov. Največ jih je prišlo iz Nemčije, sledita Hrvaška in Indija.

Zakaj jih vlagamo prav poleti?

Julij in avgust sta vrhunec sezone za kumarice. Takrat so najbolj kakovostne, cenovno ugodne in ravno prav velike za vlaganje. Marsikatera družina še vedno prisega na preizkušene domače recepte, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

Poleg značilnega okusa imajo kumarice še eno prednost – sveže vsebujejo veliko vode in malo kalorij. Pri vloženih je sicer zaradi kisa in soli priporočljiva zmernost, a ostajajo nepogrešljiv spremljevalec številnih jedi.

Poletje tako ni le čas dopustov in visokih temperatur, temveč tudi čas, ko številni Slovenci pripravljajo ozimnico. In čeprav lahko vložene kumarice danes kupimo skoraj v vsaki trgovini, marsikdo še vedno pravi, da so najboljše tiste, ki zorijo na domačem vrtu in končajo v domačem kozarcu.

pixabay