pixabay

Evropski jež (Erinaceus europaeus) je ena najbolj prepoznavnih živali naših vrtov, a njegovo število se zmanjšuje. Čeprav je skozi milijone let preživel številne spremembe, mu danes največjo nevarnost predstavlja prav človek.

Star prebivalec naših krajev

Ježi sodijo med zelo staro skupino živali. Njihovi predniki so živeli že v času izumiranja dinozavrov, zanimivo pa je, da se v zadnjih milijonih let skoraj niso spremenili. V Evropi živita dve vrsti, Slovenija pa je eno redkih območij, kjer lahko srečamo obe.

Kako ga prepoznamo

Jež meri od 22 do 30 centimetrov in tehta do skoraj dva kilograma. Hrbet mu prekrivajo značilne bodice, trebuh pa mehkejša dlaka. Je nočna žival, ki se podnevi skriva, ponoči pa išče hrano.

Koristen prebivalec vrta

Ježi so vsejedi, a največkrat se prehranjujejo z žuželkami, polži in deževniki. Prav zato so izjemno koristni – pomagajo zmanjševati škodljivce in ohranjati naravno ravnovesje na vrtu.

Življenje skozi letne čase

Jeseni si jež nabira zaloge maščobe, ki jih potrebuje za zimsko spanje. Če hrane ni dovolj, lahko zime ne preživi. Pogosto pogine prav zaradi izčrpanosti.

Kako ga ogrožamo

Največjo nevarnost za ježe predstavljajo:

• promet – na cestah vsako leto pogine veliko ježev,
• kosilnice – v visoki travi jih pogosto ne opazimo,
• kompost – v njem si pogosto uredijo gnezdo,
• odpadki – lahko jih ujamejo ali poškodujejo,
• strupi – zastrupljeni polži so lahko zanje usodni.

Kako lahko pomagamo

Pomagati ježu je preprosto:

• pred košnjo preverimo visoko travo,
• kompost preglejmo pred obračanjem,
• ne uporabljajmo strupov,
• na vrtu mu lahko ponudimo vodo in primerno hrano.

Če ježa opazimo podnevi, je pogosto bolan ali izčrpan – takrat potrebuje pomoč veterinarja.

Presenetljive zanimivosti

Jež lahko v eni noči prehodi tudi do štiri kilometre. Njegova obramba je zvijanje v klobčič, a pred avtomobili mu to ne pomaga. Kljub številnim mitom pa ne nosi jabolk na bodicah in ne pije mleka.

Ogrožena vrsta

Danes je jež zaščitena vrsta. Izguba življenjskega prostora, promet in človekovi posegi v naravo so glavni razlogi za upad populacije.

Če želimo, da bo ostal del naših vrtov in večerov, moramo poskrbeti zanj – že z majhnimi dejanji lahko naredimo veliko razliko.

pixabay