Špela Poles

V torek, 24. marca, smo v Vili Mayer v Šoštanju gostili Luko Bogovčiča, ustanovitelja in direktorja družinskega podjetja Restavratorski atelje Bogovčič, Triptih, d. o. o., ki je s svojo ekipo strokovnjakov izvedel obsežna konservatorska in restavratorska dela med obnovo vile leta 2009. Predavanja za zainteresirano javnost so se udeležili tudi gimnazijci Umetniške gimnazije Velenje – likovna smer.

Vila Mayer je značilen primer meščanske arhitekture poznega historicizma. Zgrajena je bila na koncu 19. stoletja, kot meščanski objekt z odvetniško pisarno. Zgraditi jo je dal dr. Fran Mayer, odvetnik in dolgoletni šoštanjski župan. Vila stoji na nekdanjem pridobivalnem območju premogovnika in je bila predvidena za rušenje, ampak so spremenili odkopne plane in jo je Premogovnik Velenje prenesel na občino Šošanj, ki jo je leta 2009 obnovila.

V Vili Mayer, ki je v času prenove štela čez 110 let, so se posvetili konserviranju in restavriranju lesenega altana, stopniščne ograje, štukature (mavčni okras v reliefu), poslikav in keramičnih peči. Vse so najprej fotografsko dokumentirali, popisali poškodbe in naredili načrt dela. Ker je bil to zelo obsežen projekt, so sodelovali z Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Celje, ki je dajal smernice in potrjeval njihove ideje.

Ob prihodu k Vili Mayer najprej opazimo veliki dvoetažni leseni altan, ki poudarja glavni vhod (Foto 1). Predstavlja najbolj značilen arhitekturni element te vile. Altan je bil leta 2009 v večini dobro ohranjen. Les je bil dotrajan, ampak letom primerno, manjkali pa so nekateri vmesni deli in ograja. Originalen les so utrdili, manjkajoče dele pa so izdelali iz enake vrste lesa in dodali v altan. Les so impregnirali proti škodljivcem in pobarvali.

Takoj ob vstopu v vilo nas na stropu veže očara čudovita štukatura s cvetličnimi in rastlinskimi listi z zlatimi zaključnimi detajli in štukaturnim okvirjem (Foto 2). Med obnovo pa je ta del predstavljal velik zalogaj, saj je bil strop precej usločen in je pretila nevarnost, da bi štukatura padla in se poškodovala. Postopoma so jo pritrdili na strop, potem so odstranili predhodno nanešene plasti beleža, jo utrdili, pokitali in zbrusili. Med odstranjevanjem beleža so odkrili tudi pozlačene linije na štukaturi, ko so jih na koncu dopolnili z zlatimi lističi.

Osrednji prostor v Vili predstavlja salon v nadstropju z izjemno poslikavo stropa. Ta poslikava je edina v takšnem obsegu v profani stavbi v Šaleški dolini. Prav tako je bila edina, ki je pred obnovo niso prekrili z drugimi barvami in je bila skoraj v celoti ohranjena, ampak je bilo stanje poslikave precej slabo. Strop je bil razpokan, mehurjast in krhek, zato so ga morali najprej utrditi in prilepiti nestabilne delčke poslikave na strop. Ker je bila poslikava tudi umazana, so jo previdno očistili. Manjkajoče dele so dopolnili in retuširali.