planinsko društvo Velenje

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za člani Planinskega društva Velenje je pester začetek avgusta, poln planinskih doživetij, lepih razgledov in druženja. Sedemnajst članov društva se je pod vodstvom Mihe in Silve odpravilo na naš najvišji vrh, planinci PD Velenje pa so skupaj s PD Šmarje pri Jelšah pripravili tudi petdnevni planinski tabor v Bavšici.

Triglav – doživetje, ki ostane v spominu

Sedemnajstčlanska skupina je pot proti Triglavu začela na Rudnem polju. Med udeleženci so bili tako izkušeni planinci kot tisti, ki so se na najvišji slovenski vrh odpravljali prvič, posebno energijo pa so skupini dodali trije najstniki.

Pot jih je vodila proti planini Konjščica in nato čez Studorski preval. Po postanku pri Vodnikovem domu so nadaljevali proti Domu Planika pod Triglavom. Prvotni načrt je predvideval vzpon na vrh že prvi dan, vendar so ga zaradi neugodne vremenske napovedi spremenili. Večer so tako namenili druženju, raziskovanju okolice in prepevanju ob harmoniki.

Naslednje jutro jih je pričakalo lepo vreme z idealnimi razmerami za vzpon. Skupina se je odpravila proti vrhu in kmalu dosegla najvišjo točko Slovenije. Tiste, ki so na Triglavu stali prvič, je čakal tudi tradicionalni planinski krst.

Po krajšem počitku in občudovanju razgledov so se po isti poti vrnili v dolino. Kot je zapisala Urška Podpečan, je bila tura veliko več kot le osvojitev vrha. Združila je različne generacije, izkušnje, medsebojno pomoč in dobro voljo, domov pa so se vsi vrnili varno, utrujeni in zadovoljni.

Pet dni v objemu gora v Bavšici

Planinci PD Velenje so skupaj s Planinskim društvom Šmarje pri Jelšah organizirali tudi petdnevni planinski tabor v Bavšici. Nastanjeni so bili v učnem centru Planinske zveze Slovenije v zatrepu doline Bavšica, med Loško steno in Bavškim Grintovcem.

Program so pripravili tako, da so udeleženci lahko izbirali med lažjimi in zahtevnejšimi turami, pohode pa so sproti prilagajali vremenskim razmeram.

Že prvi dan so se lotili najzahtevnejšega podviga – vzpona na Jalovec. Skupaj so prišli do zavetišča pod Špičko, vrh pa je osvojilo 14 pohodnikov. Tura jim bo ostala v spominu tako zaradi zahtevnosti in dolžine kot zaradi hitrih vremenskih sprememb, značilnih za gorski svet.

Po zahtevnem prvem dnevu je sledil lažji pohod ob reki Nadiži, kjer so se planinci tudi osvežili. Zaradi napovedanih popoldanskih neviht so naslednji dan izbrali krajšo turo na Koto 1313 nad Bovcem in si med potjo ogledali trdnjavo Kluže.

Od Krnskega jezera do manj znanega Velikega Šobra

Planinska pot jih je vodila tudi v dolino Lepene, od koder so se povzpeli do Krnskega jezera. Najbolj vztrajni so nadaljevali še na več kot dva tisoč metrov visoko Veliko Babo, od koder so se odprli razgledi na jezero in okoliške vrhove.

Tudi pot proti domu so izkoristili za novo planinsko doživetje. Iz Rablja so se povzpeli na manj znani Veliki Šober. Strma pot skozi gozd jih je pripeljala na sedlo Vraška škrbina, od tam pa so po razglednem grebenu nadaljevali proti vrhu. Ob poti so se odpirali pogledi proti Kaninu, Višu, Montažu, Mangartu in Jalovcu.

Pet dni v Bavšici je hitro minilo. Čeprav planincem ni uspelo prehoditi vseh načrtovanih poti, so bili z doživetji več kot zadovoljni. Ob koncu so sklenili, da se bodo v ta odmaknjeni del Slovenije še vrnili in nadaljevali raziskovanje njegovih planinskih poti.