© 2026 Naš čas, d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Družabno / stran 32

dron_robot

Dron rešil najstnika

Za vse zagovornike dronov je razveseljiva vest, da je novi reševalni dron, ki so ga v času nesreče reševalci uporabljali za usposabljanje, v Avstraliji rešil dva najstnika, ujeta v valovih.

Naš čas
3. 2. 2018, 09.41
passat

Tožba proti Volkswagnu verjetno konec marca

Če ste med tistimi ki imate Volkswagen z dizelskim motorjem in menite, da je vaš avto med tistimi, v katerega je vgrajena goljufiva programska oprema, potem imate še čas, da se pridružite akciji Zveze potrošnikov Slovenije, ki do 7. januarja zbira prijave lastnikov takšnih vozil, ker bo predvidoma konec marca vložila tožbo na nemško sodišče.

Naš čas
4. 1. 2018, 15.06
prašič

Na novega leta dan na mizi pujs, nikar kokoš

Ljubljana, 31. decembra (STA) – K slovesnemu prehodu v novo leto sodijo tudi bogato obložene mize. Jedilniki so pestri, prilagojeni okusu in navadam, vendar pa naj bi v Sloveniji na novega leta dan vedno jedli svinjino, ker je veljalo, da prinaša srečo. Ni pa dobro jesti perutnine. Prašič namreč rine naprej, kura pa praska nazaj. “V okolici Ljubljane velja, da če bodo jedli perutnino, bo sreča odletela iz hiše,” je še navedeno v knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom, v kateri so poleg prazničnih tradicionalnih jedilnikov opisani tudi slovenski običaji. Med najzanimivejšimi šegami za novo leto sta darovanje vodi ter krašenje studencev in vodnjakov. Voda ima čarobno moč, zato na ta dan vodi darujemo božičnik, denar, jabolka, orehe ali bršljan, rekoč: “Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni.” Zanimiva so še druga verovanja, ki jih je zaznati v ljudskih rekih, povezanih s prvim dnem v novem letu: Ako imaš na novo leto dolg, ne znebiš se ga vse leto; Vse leto boš delal to, kar si delal na novo leto; Kdor je na novega leta dan lačen, potem je lačen vse tisto leto. In še: “Kdor vstane zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo vstajal pozno vse leto.” Tisti, ki se na novo leto prvi umije, naj bi dobil zlate zobe, zato si nekateri umivajo zobe takoj po polnoči. Na novo leto zgodaj zjutraj bi morali tudi pri studencu natočiti vode, v kateri bi se morali umiti vsi, ki so pri hiši. “To nam zagotavlja, da bomo vse leto sveži in nas bosta spremljala sreča in blagostanje,” pravi rek. Znan je tudi rek, da je na novega leta dan dobro, če je prvi gost v hiši moški. Če vstopi v hišo najprej ženska, prinese nesrečo. Tudi ni dobro, če na cesti najprej srečamo žensko. ##IMAGE-1474601## Pometanje na novo leto pa sprosti neznane moči. Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, mora dekle na novo leto pomesti sobo trikrat in odnesti smeti na vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo. Pometati pa je treba od praga proti mizi in ne nasprotno, sicer bi utegnila vreči srečo čez prag. Niko Kuret piše, da gospodinje na Silvestrovo še marsikje pripravijo mizo kakor za božič. “Iz vere v moč čara izhaja naposled želja po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači. Prehodni časi – prehod iz starega v novo leto – odpirajo čaru vrata na stežaj: če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto,” navaja Kuret. ##IMAGE-1474602##   Po svetu ljudje stopajo v novo leto z različnimi tradicijami, na mizah pa naj bi bile povsod jedi, ki simbolizirajo srečo, obilje, denar in zdravje. Poleg svinjine, ki simbolizira napredek in obilje, med te jedi nekateri uvrščajo še lečo, in sicer zaradi oblike, ki spominja na zlatnike, in sarmo, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zložen denar. Tudi okrogle sladice naj bi simbolizirale srečo in bogastvo. Silvestrov večer je sicer poimenovan po svetem Silvestru, ki goduje na zadnji dan v letu Po svetu ljudje stopajo v novo leto z različnimi tradicijami, na mizah pa naj bi bile povsod jedi, ki simbolizirajo srečo, obilje, denar in zdravje. Poleg svinjine, ki simbolizira napredek in obilje, med te jedi nekateri uvrščajo še lečo, in sicer zaradi oblike, ki spominja na zlatnike, in sarmo, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zložen denar. Tudi okrogle sladice naj bi simbolizirale srečo in bogastvo. Silvestrov večer je sicer poimenovan po svetem Silvestru, ki goduje na zadnji dan v letu.

Naš čas
31. 12. 2017, 10.51
BSSP-Ewaste-05

Vse več elektronskih odpadkov

Toronto, 13. decembra – Teža e-odpadkov, ki vključujejo različne pokvarjene, neuporabne in nedelujoče elektronske naprave, se je na globalni ravni med letoma 2014 in 2016 povečala za osem odstotkov na 44,7 megatone.

Naš čas
13. 12. 2017, 21.03
pumptrack_celje

Pumptrack v Celju

V preteklih mesecih je Mestna občina Celje naredila kar nekaj korakov pri ideji tlačilne steze oz.

Naš čas
1. 12. 2017, 07.28
alfa_romeo_formula1

Alfa Romeo se vrača v formulo

Italijanski proizvajalec avtomobilov Alfa Romeo se bo po več kot treh desetletjih vrnil v formulo 1. Italijani bodo postali partnerji oziroma glavni pokrovitelji švicarske ekipe Sauber, Alfa Romeo bo po novem tudi del imena ekipe, ki se bo imenovala Alfa Romeo Sauber, na dirkalnikih bo tudi dobro znan znak italijanskega proizvajalca.

Naš čas
29. 11. 2017, 13.12
ocean-technology

Plastika v živalih iz morskih globin

London, 17. novembra – Znanstveniki so med raziskovanjem najgloblje točke na Zemlji prišli do šokantnega odkritja – v želodcih morskih živali, ki živijo na dnu oceana, so našli sledi umetnih vlaken in plastike. To verjetno pomeni, da je človek s smetmi onesnažil vse kotičke svetovnih oceanov.  Znanstveniki z univerze v Newcastlu so preiskali rake iz najglobljega dela Marianskega jarka, t. i. Izzivalčevega brezna, ki je z 10.890 metri globine najodročnejši del svetovnih oceanov, poroča britanski Independent. Ugotovili so, da je vsak rak zaužil neko obliko umetne snovi, med drugim najlon, PVC in PVA. Profesor morske ekologije Alan Jamieson, ki je vodil raziskavo, je dejal, da so rezultati skrb zbujajoči. “V nekaterih primerih je bilo vlakna dejansko možno videti v vsebini želodca,” je dejal. “Morali smo narediti to raziskavo glede na to, da imamo edinstven dostop do najodročnejših krajev na Zemlji, in ta primer smo uporabili za ostro opozorilo o dediščini človeštva,” je poudaril Jamieson. Plastike v oceanih kmalu več kot rib Njegova ekipa je pregledala 90 rakov iz najglobljih jarkov Tihega oceana – Marianskega, Japonskega, Izujskega, Atakamskega in Kermadeškega jarka. Globokomorske živali, ki pojedo skoraj karkoli, so odvisne od hrane, ki pride s površja. “Smeti, odvržene v morje, bodo končale naplavljene na obali ali potonile, druge možnosti ni,” je dejal Jamieson. “Ko ta plastika doseže globokomorsko dno, ne more nikamor več, torej se bo nabirala tam v vse večjih količinah,” je opozoril. “To je zelo skrb zbujajoče odkritje. Najdba plastičnih vlaken v živalih na globini skoraj 11 kilometrov govori o razsežnosti problema,” je dejal profesor in dodal, da gre za globalen problem. ##IMAGE-1474351## Ljudje vsako leto v oceane in morja odvržemo več kot osem milijonov ton plastike. Po ocenah je do zdaj v morju končalo 300 milijonov ton smeti in do leta 2050 naj bi bilo v morju več plastike kot rib. V oceanih naj bi bilo okoli 51 bilijonov plastičnih mikrodelcev, kar je 500-krat od števila zvezd v naši galaksiji, še piše Independent.

Naš čas
17. 11. 2017, 23.03

Trenutno

7-dnevni obeti

E-novice

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Naš čas, d.o.o.

Vse pravice pridržane.