Naš čas

Dolgotrajna blokada Hormuške ožine, ene najpomembnejših energetskih arterij sveta, že peti teden zapored močno vpliva na globalne trge. Skozi to strateško ozko grlo letno potuje približno petina svetovne trgovine z nafto, poleg tega pa tudi utekočinjen zemeljski plin in gnojila. Posledice zaprtja se že odražajo v dvigu cen energentov, ki ga občutijo tudi evropski in slovenski potrošniki. Čeprav za zdaj ne gre za krizo fizične oskrbe, temveč predvsem za cenovni šok, strokovnjaki opozarjajo, da bi se razmere lahko hitro zaostrile. Posebej izpostavljeno je tveganje pomanjkanja dizla in letalskega goriva, kar bi imelo širše gospodarske posledice.

Neusklajeni odzivi držav predstavljajo dodatno tveganje

V ospredju razprav na ravni EU je skrb zaradi različnih nacionalnih ukrepov, ki jih države sprejemajo za blažitev posledic. Po ocenah Evropske komisije lahko takšna neusklajenost vodi v motnje na notranjem trgu in dodatno nestabilnost cen. Nekatere države so posegle po omejitvah cen goriv, druge po znižanju trošarin ali celo omejitvah točenja. Takšni ukrepi pogosto sprožajo čezmejne učinke, kot je tako imenovani bencinski turizem, ki dodatno izkrivlja ponudbo in povpraševanje. Bruselj zato države članice poziva k boljši koordinaciji in k izogibanju ukrepom, ki bi lahko kratkoročno pomagali posameznim trgom, dolgoročno pa škodovali celotni Uniji.

Ključni ukrepi Evropske komisije

Poseben poudarek je v aktualni krizi na ukrepih za zmanjšanje porabe energije. Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je države članice pozval k uvedbi prostovoljnih, a ciljanih ukrepov za omejevanje povpraševanja, zlasti v prometu.

Med ključnimi predlogi, ki jih izpostavlja Evropska komisija, so:

• zmanjšanje uporabe osebnih vozil in letalskih potovanj,
• spodbujanje javnega prevoza ter dela od doma,
• znižanje hitrosti na avtocestah za zmanjšanje porabe goriva,
• povečanje souporabe vozil in optimizacija logistike,
• večja uporaba biogoriv kot nadomestila za fosilna goriva.

Poleg tega Komisija državam priporoča, naj preložijo nenujna vzdrževalna dela v rafinerijah, okrepijo izmenjavo informacij ter zagotovijo nemoten pretok energentov znotraj EU. Ključno sporočilo Bruslja je jasno: zmanjšanje povpraševanja je v danih razmerah najučinkovitejši način za stabilizacijo trga.

Slovenija med kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi

Slovenija se na krizo odziva s kombinacijo kratkoročnih in strateških ukrepov. Vlada je sprva omejila količino točenega goriva, a ukrep kmalu odpravila, saj se je oskrba stabilizirala. Hkrati poteka priprava scenarijev za morebitno poslabšanje razmer.

Država ostaja močno odvisna od uvoza energentov, kar povečuje njeno ranljivost. Po ocenah strokovnjakov nafta in plin predstavljata skoraj polovico energetskih potreb države, zato so možnosti hitrega zmanjšanja porabe omejene.
Pomemben poudarek je tudi na dolgoročnih rešitvah – pospeševanju vlaganj v obnovljive vire energije, elektrifikaciji in boljši energetski učinkovitosti, kar bi zmanjšalo odvisnost od nestabilnih globalnih trgov.

Gospodarstvo opozarja na nujnost pravočasnih ukrepov

Podjetja opozarjajo, da bi dolgotrajna kriza lahko dodatno zvišala stroške in ogrozila konkurenčnost. Višje cene goriv že vplivajo na logistiko, proizvodnjo in kmetijstvo. Gospodarstvo pričakuje hiter in ciljan odziv države, predvsem v obliki razbremenitve energentov in prilagoditve fiskalnih pravil. Ključno pa ostaja, da so ukrepi pripravljeni vnaprej, saj lahko le pravočasno ukrepanje ublaži najhujše posledicewstopa v obdobje povečane negotovosti na energetskem področju. Čeprav popolna motnja v oskrbi še ni nastopila, številke o rasti cen in stroškov uvoza kažejo na resnost razmer. Evropska komisija zato poudarja, da enotnost, usklajeni ukrepi in predvsem zmanjšanje porabe predstavljajo temelj za obvladovanje krize. Prav varčevanje z energijo postaja ključni mehanizem za stabilizacijo razmer in zaščito evropskega gospodarstva.