Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Velenjske in šoštanjske ulice so v zadnjih mesecih postale velika gradbišča, a dela pod površjem prinašajo nekaj veliko pomembnejšega: prenovljen sistem daljinskega ogrevanja za prihodnja desetletja.

Kdor se je v zadnjih mesecih peljal skozi Velenje ali Šoštanj, je težko spregledal gradbene stroje, zapore, prekopane ceste in delovišča ob stanovanjskih soseskah, šolah ter poslovnih objektih. Za marsikoga to pomeni nekoliko drugačno pot v službo, več previdnosti v prometu ali nekaj dodatne potrpežljivosti. A pod površjem se ne dogaja le še ena obnova komunalne infrastrukture – nastaja eden najpomembnejših energetskih projektov v Šaleški dolini.

Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline je projekt, ki presega zgolj zamenjavo dotrajanih cevi. Njegov namen je zagotoviti, da bodo stanovanja, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, javni objekti in podjetja tudi v prihodnje ogrevani zanesljivo, varno in učinkovito. V dolini, ki se postopoma pripravlja na čas po premogu, je posodobitev sistema daljinskega ogrevanja eden ključnih korakov v novo energetsko obdobje.

Evropska in državna sredstva blažijo breme lokalnih skupnosti

Prva faza projekta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline bo v pretežnem delu financirana z evropskimi in državnimi sredstvi. Od skupno 23,4 milijona evrov odobrenih nepovratnih sredstev bo Evropska unija prispevala 19,9 milijona evrov, Republika Slovenija pa 3,5 milijona evrov.

S tem je zagotovljeno financiranje večine upravičenih stroškov projekta, katerega skupna načrtovana vrednost znaša 30,3 milijona evrov.Odobrena sredstva predstavljajo pomembno finančno podporo nadaljnji modernizaciji sistema daljinskega ogrevanja ter uresničevanju ciljev prehoda Šaleške doline v bolj trajnostno in nizkoogljično prihodnost.

Največji delež sofinanciranja zagotavlja Evropski sklad za pravični prehod, in sicer 19,9 milijona evrov oziroma 85 odstotkov upravičenih stroškov, dodatnih 3,5 milijona evrov oziroma 15 odstotkov pa državni proračun. Preostanek krijeta lokalni skupnosti. 

Visok delež nepovratnih sredstev pomembno razbremenjuje lokalni skupnosti in hkrati potrjuje, da gre za projekt širšega regionalnega pomena.Preobrazba ogrevanja je namreč tesno povezana s pravičnim prehodom regije, ki ob postopnem opuščanju premoga išče nove razvojne temelje.

V celotni prvi fazi bo obnovljenih skoraj deset kilometrov omrežja in desetine toplotnih postaj

Podpisane pogodbe v izvajanju zajemajo dva ključna sklopa prenove: obnovo skoraj desetih kilometrov vročevodnega in sekundarnega omrežja, devetih toplotnih podpostaj ter 65 internih toplotnih postaj. Napredek je že dobro viden. Doslej so bile izvedene tri od devetih toplotnih postaj, 19 od 65 internih toplotnih postaj, skoraj 600 metrov sekundarnega cevovoda in približno 1.470 metrov vročevodov.

Prenova omrežja predstavlja šele prvi korak. Druga faza bo namenjena prehodu na obnovljive vire energije za proizvodnjo toplote, vzporedno pa poteka tudi tretja faza – energetska sanacija stavb, ki bo dodatno prispevala k nižji porabi energije.

Prehod iz vsakodnevnih ovir v dolgoročno zanesljivost

Za večino uporabnikov bodo rezultati prenove opazni predvsem pozimi: večja zanesljivost ogrevanja, manj izgub v omrežju in sistem, pripravljen na vključevanje novih virov energije.

Današnja gradbišča so zato več kot le začasni posegi v promet in javni prostor. So naložba v dolgoročno zanesljivo, učinkovito in trajnostno oskrbo s toploto za prebivalce Velenja in Šoštanja.

Da bi prebivalcem približali dogajanje, ki je pogosto skrito pod površjem, so partnerji projekta pripravili serijo kratkih videov na šestih lokacijah v Velenju in Šoštanju: pri Osnovni šoli Antona Aškerca, Beli dvorani, na Cankarjevi cesti v Velenju, pri toplotni podpostaji na Cankarjevi cesti v Šoštanju, v okolici Poslovne enote Energetika in na območju Gorice. Objavljeni so na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje in na njegovem Facebook profilu.