Velike spremembe, ki bodo zaznamovale velenjsko zdravstvo
Prenova in nove dejavnosti za Zdravstveni dom Velenje – Sanacija dobrodošla tako za zaposlene kot za paciente – Največja novost: satelitski urgentni center
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravstveni dom (ZD) Velenje v prihodnjih letih čakajo številni izzivi, pa tudi pomembne investicije, ki bodo zaznamovale njegov nadaljnji razvoj ter vplivale na paciente in življenje v mestu. O sanaciji, načrtih, novostih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo, smo se pogovarjali z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje, Janezom Kramarjem, ki je odgovoril na številna aktualna vprašanja.
Kako bo potekala sanacija Zdravstvenega doma Velenje in kaj bo zajemala prva faza?
»Zelo smo veseli, da se bo sanacija začela. Potekala bo v več fazah. Prva bo prenova trakta E, ki se praktično že začenja. Tja bomo preselili specialistični del ambulant, uredili zobne ambulante in s tem ustvarili pogoje, da bomo lahko v nadaljevanju prenovili tudi trakt A. V prihodnjem letu je predvidena ureditev bivšega specialističnega dela v enoto za radiologijo, pomemben del celotne prenove pa predstavlja tudi satelitski urgentni center, ki mora biti zgrajen do konca leta 2027.
Pred tem moramo preseliti tudi rentgen. Faze so zato med seboj zelo povezane in odvisne druga od druge, zato si prizadevamo, da bi vse potekalo čim bolj usklajeno.«
Kaj bo po vaše največja pridobitev?
»Pridobitev bo večplastna. Ena največjih bo zagotovo širitev dejavnosti, predvsem s satelitskim urgentnim centrom, ki prinaša novo dejavnost. V njem bo tudi opazovalnica, ki je doslej nismo imeli, ureditev pa bo sledila usmeritvam ministrstva za zdravje. Gre za sodoben satelitski urgentni center, v katerem bo mogoče opraviti več storitev. Poleg tega nas čakajo prenova rentgenskega oddelka, specialistike ter v tretji fazi še prenova obeh nadstropij v traktih E in A, skupaj z energetsko sanacijo.
To bo po mojem mnenju zelo dobrodošlo tako za zaposlene kot za paciente. Vsak zaposleni si želi delati v sodobnem okolju, tudi pacienti pa ob prihodu v zdravstveni dom opazijo, da je objekt že nekoliko dotrajan in da je čas pokazal potrebo po prenovi.«
Prva faza prenove trakta E se začenja v tem mesecu. Kakšna je sicer nadaljnja časovnica prve faze?
»Trenutno že potekajo pripravljalna dela, predvsem selitve in druge aktivnosti, nato pa se bo začel gradbeni del. Ta naj bi bil zaključen predvidoma do konca letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega. Določenim motnjam se ne bo mogoče popolnoma izogniti. Predvsem bo prisotnega nekaj hrupa, mogoče tudi prahu.
Z izvajalci se bomo dogovorili, da bodo dela, kjer bo mogoče, izvajali v bolj primernih delih dneva. Veliko pozornosti bomo namenili tudi varnosti, ustreznim usmerjevalnim tablam in pravočasnemu obveščanju. Za zdaj pacienti ambulante obiskujejo tako, kot so jih vajeni, saj trenutno še ni sprememb. Prenova se za zdaj odvija v ozadju in na delo ambulant še nima vpliva.«
Kdaj se bo začel gradbeni del prenove in kako bo ta vplival na delovanje zdravstvenega doma?
»Ko se bo začel gradbeni del, se bo to seveda precej slišalo. Po trenutni časovnici naj bi se gradbena dela začela predvidoma septembra. Bistvena sprememba bo tudi začasna selitev nujne medicinske pomoči. V času gradnje satelitskega urgentnega centra v obstoječih prostorih ne bomo mogli nemoteno izvajati te dejavnosti, zato smo pregledali več možnih lokacij.
Kot ena primernejših se je pokazalo parkirišče pred Velenjko, kamor bi se z vso službo predvidoma preselili do konca decembra. Nujna medicinska pomoč bo delovala v sodobnih kontejnerskih prostorih. Gre za rešitev, ki jo uporabljajo tudi v drugih zdravstvenih ustanovah, med drugim na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in v Mariboru.
Javnost bomo pravočasno obvestili o spremembi lokacije in organizaciji dela, tako da bo za paciente in uporabnike dobro poskrbljeno. Preverjali smo tudi druge možnosti, med drugim smo se pogovarjali s Slovensko vojsko, vendar mobilne bolnišnice žal nismo mogli zagotoviti. Kljub temu bo dejavnost nujne medicinske pomoči potekala nemoteno, le na drugi lokaciji.«
Kakšna je trenutno kadrovska slika? Se obetajo kakšne večje spremembe?
»Na nekaterih področjih bi več kadrov zagotovo še potrebovali. Takoj bi zaposlili družinskega zdravnika, radiologa, pulmologa in diabetologa. Na teh področjih smo nekoliko šibkejši, medtem ko na drugih večjih težav s kadrom nimamo.
Uvedli smo pediatrično dežurno službo, ki bo ob vikendih in praznikih delovala med 8. in 14. uro. To je pomembna novost, saj takšne oblike pediatrične dežurne službe v Velenju doslej ni bilo. Za naše najmlajše bo to zagotovo velika pridobitev.«
Kako pa je s specializanti in zagotavljanjem kadra v prihodnje?
»Na tem področju smo bili precej uspešni. Imamo kar nekaj specializantov, praktično na vseh pomembnejših področjih. Nekateri so že pred zaključkom specializacije, med drugim na področju okulistike in ginekologije, imamo pa tudi specializante dermatologije, psihiatrije, otorinolaringologije, družinske medicine in klinične psihologije.
Pediatrov imamo dovolj, na novo smo pridobili tudi otroško zobozdravnico in novega zobozdravnika za odrasle. Tako trenutno ni razloga za skrb, da se ljudje v Velenju ne bi mogli opredeliti pri zobozdravniku – tako otroci kot odrasli. Prihodnje leto pričakujemo izboljšanje tudi na področju ginekologije, saj bodo nekateri specializanti zaključili izobraževanje.
Trenutno sicer celoten ginekološki program zagotavljamo tudi s pogodbenimi sodelavci, vendar ga izvajamo v celoti. Tako večjih skrbi na tem področju trenutno ni, prihodnje leto pa bo kadrovska slika na področju ginekologije še boljša.«
Kako nagovarjate zdravnike iz drugih okolij in kaj jim lahko ponudite?
»Zdravnike najprej seznanimo z našo dejavnostjo in možnostmi, ki jih ponujamo. Seveda so osnovni pogoji predpisani z zakonodajo, pomemben pa je tudi osebni pristop. Omogočimo jim pogovor z našimi kolegi, ki so se nam že pridružili iz drugih okolij, saj se je tudi pri nas pokazalo, da veliko pomenita dobro mreženje in dober glas.
Pomembna prednost je tudi možnost službenega stanovanja, ki jo v sodelovanju z nami zagotavlja Mestna občina Velenje. Trenutno sicer nimamo prostih stanovanj, vendar se nekateri zdravniki za prihod k nam odločijo kljub temu. Kot pravijo sami, jih pritegnejo predvsem lepo okolje, občutek varnosti ter dobri odnosi in možnosti za delo v našem kolektivu.«
Kako sta se izkazala štipendiranje in delo s študenti?
»Zelo dobro. Trenutno imamo sedem štipendistov. Pred poletjem smo naredili tudi korak naprej in študentom ponudili možnost, da podrobneje spoznajo naše delo. Pri tem nismo ostali samo znotraj zdravstvenega doma, ampak smo se povezali tudi z Bolnišnico Topolšica.
Študentom smo omogočili, da so dva tedna spoznavali delo v Topolšici in dva tedna v Zdravstvenem domu Velenje ter se tako srečali s specialističnimi dejavnostmi in delom na primarni ter sekundarni ravni. Projekt se je zelo dobro izkazal, za kar gre zahvala tudi našim zaposlenim, predvsem zdravnikom, ki so bili pripravljeni študentom odpreti vrata in jim predstaviti svoje delo. Verjamem, da je to projekt, ki ga bomo še razvijali.«
Katerih novih dejavnosti si v ZD Velenje še želite?
»Nerad govorim o stvareh, ki še niso dokončne, a želje in načrti obstajajo. Zelo si želimo širiti okulistiko, saj za to imamo možnosti. Pogovarjamo se tudi z dvema specialistoma radiologije, v načrtih so ortodontija in čeljustna kirurgija. Pri tem je treba poudariti, da dejavnosti ne moremo širiti zgolj z zaposlovanjem, ampak moramo za to pridobiti tudi ustrezne programe.
Zato potekajo pogovori in postopki, hkrati pa si prizadevamo, da bi nam ministrstvo za zdravje in ZZZS te programe priznala. Če bomo pri tem uspešni, bomo lahko ponudbo zdravstvenih storitev v prihodnje še dodatno razširili.«