Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kava skozi čas

Po priljubljeni zgodbi je etiopski pastir Kaldi opazil, kako so njegove koze po zaužitju rdečih plodov postale živahne. Plodove je predstavil menihom, ki so iz njih pripravili napitek, da bi ostali budni med molitvami. Etiopska plemena so kavne češnje mešala z živalsko maščobo in iz njih izdelovala energijske kroglice — neke vrste naravne energijske tablice.

Od tam se je kava razširila v Jemen, nato na Bližnji vzhod, v Evropo in vse do Amerike.
V 16. stoletju so kavne hiše postale središča razprav, znanstvenih razsvetljenj, trgovanja in politike. V 19. stoletju je kava že oblikovala svetovno ekonomijo, ustvarjala cele imperije in povzročala migracije.

Sodobna globalna kavna slika

Danes več kot dve milijardi ljudi vsak dan popije kavo. Na svetu prevladujeta dve glavni vrsti: Arabica – bolj aromatična, mehkejša, goji se na višjih nadmorskih višinah; in Robusta – močnejša, odpornejša na bolezni, vsebuje več kofeina.

Velike pridelovalke kave so Brazilija, Vietnam, Kolumbija, Etiopija in Honduras. A prav te regije se vse bolj soočajo s posledicami podnebnih sprememb – suše, bolezni rastlin in temperaturni ekstremi zmanjšujejo pridelek.
Slovenci smo izjemno »kofeinska« nacija. Povprečen prebivalec popije približno tri skodelice na dan. Kava je družabni obred – ob njej se spoznamo, pomenkujemo, poslovimo, načrtujemo, žalujemo, praznujemo.
Finci pa nas vseeno močno prekašajo. Povprečen Finec popije tudi do 12 kg kave na leto, kar pomeni 4–5 skodelic na dan. V mnogih skandinavskih državah je kava celo del delovne zakonodaje – delodajalci morajo zagotavljati odmore za kavo.

Tekoče zlato prihodnosti

V zadnjih letih so cene surove kave na svetovnih borzah zrasle tudi do 70 %. Razlogi za to so podnebne spremembe, politična nestabilnost, visoki stroški prevoza, bolezni kavnih rastlin, povečano globalno povpraševanje.

V Sloveniji to občutimo zelo hitro. Embalaža mlete ali zrnate kave je od leta 2020 dražja za več kot 60 %. Espresso v kavarnah pogosto preseže 2 evra, cappuccino se približa 3 evrom. Ljudje, ki kavo pijejo vsak dan, lahko za ta užitek mesečno odštejejo 60–80 evrov.
Mnogi se odločajo za nakup kavnih aparatov, mletje kave doma, nakup večjih pakiranj, izbiro ugodnejših znamk. A tudi domača priprava ni več poceni. Cene kapsul, mletih in zrnatih kav so občutno višje, zato potrošniki vse strožje spremljajo akcije in kupujejo na zalogo.

Zdravilni učinki kave – več kot energija

Raziskave potrjujejo: kava izboljša pozornost in koncentracijo, zmanjšuje tveganje za Parkinsonovo bolezen, ščiti jetra, odstranjuje proste radikale, izboljša presnovo in pospeši izgorevanje maščob, zmanjšuje tveganje za diabetes tipa 2. Seveda pa se učinki razlikujejo glede na količino in kvaliteto kave ter organizem posameznika.

Kava lahko izboljša športne rezultate. Kofein poveča vzdržljivost, pospeši reakcijski čas, zmanjša občutek napora in izboljša kurjenje maščob, zato športniki kavo pogosto uporabljajo kot naravni ergogeni dodatek.

Kava je skoraj postala prepovedana pijača

V zgodovini je bila kava večkrat razglašena za nevarno. V 16. stoletju jo je v Meki poskušal prepovedati konservativni verski svet, ker je po njihovem mnenju spodbujala »neprimerne pogovore«. Tudi v Evropi je doživela kontroverze – v Italiji so jo nekateri duhovniki označili za »hudičevo pijačo«. Šele ko jo je papež Klement VIII. okusil in dejal, da je »preveč dobra, da bi jo uživali samo neverniki«, je bila dokončno sprejeta.

Kava je bila ključna za razvoj moderne družbe. Kavarne so bile intelektualna središča, v Angliji so iz njih izšle prve zavarovalnice in borze, v Franciji so bile prostor razsvetljenskih razprav, v Avstriji so kavarnam pripisovali oblikovanje kulturne identitete, v Turčiji so bile tako pomembne, da je lahko ženska zahtevala ločitev, če mož ni zagotavljal dovolj kave. V 17. stoletju so bile kavarne celo imenovane »šole za modrost«.

Kavna zrna kot češnje

Tisto, čemur rečemo kavna »zrna«, so pravzaprav semena plodov, ki so po obliki podobni češnjam. Ko so plodovi zreli, so svetlo ali temno rdeči, v njih pa se skrivata dve semeni – le 5 % pridelka vsebuje le eno seme, t. i. peaberry, ki velja za posebno aromatično sorto.

Aromatika kave je bolj kompleksna kot pri vinu. Opisi kave vključujejo note čokolade, orehov, jagodičevja, cvetlic, začimb, karamele, agrumov, melase, sadja, lesa in celo tobaka.
Dolgo je slovel kopi luwak – kava, ki jo »predelajo« cibetovke. Zrna fermentirajo v prebavnem traktu živali, kar naj bi izboljšalo aromo. Cena na trgu je lahko presegla tudi 1.000 € na kilogram. Danes je zaradi etičnih razlogov (zlorabe živali) ta kava močno izgubila ugled, njen status najdražje pa prevzemajo druge, izjemno redke posebne kave.

Kava je odvisna od opraševalcev

Čeprav je kava samooplodna, čebele in drugi opraševalci povečajo pridelek tudi do 30 %. Če bi opraševalci izginili, bi bila kava bistveno dražja in redkejša. Nekatere države zato vlagajo v posebne programe za zaščito čebel na kavnih plantažah.
Kavne plantaže, zlasti tiste v senci gozdov, so zatočišče za številne vrste ptic in žuželk. Znanstveniki so odkrili, da biodiverziteta takšnih plantaž konkurenčno seže do naravnih gozdov. Specialty kavne kmetije zato vse bolj uvajajo model »shade-grown coffee«, ki ohranja naravo in izboljšuje aromo kave.

Ali bo kava postala luksuz?

Strokovnjaki napovedujejo, da se bo do leta 2050 površina, primerna za pridelavo kave, zmanjšala za kar 50 %. Pridelovalci se bodo morali seliti na višje nadmorske višine, kar bo povzročilo nove konflikte in izzive.
To pomeni tudi višje cene, manjšo ponudbo kakovostne kave, večji pomen lokalnih pražarn, več inovacij v načinih pridelave in predelave ter dvig povpraševanja po alternativah (npr. cikorija, žitna kava, kavni nadomestki).
In vendar – kava bo ostala. Pregloboko je zasidrana v družbo, da bi jo opustili. Spremenil pa se bo način, kako jo pijemo.