Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Reka Paka je s svojimi jezovi in tolmuni dolgo predstavljala priljubljeno kopališče, pozneje pa so ob vse večji priljubljenosti Velenja nastajala tudi urejena turistično-rekreacijska območja ob na novo nastalih jezerih.

V prvem delu zgodbe o nekdanjih kopališčih se bomo spomnili Pake, legendarnega Malega Bleda, danes Škalskega jezera, in Turističnega jezera ob Velenjskem jezeru.

Prvo kopališče je bilo v Paki

Pred drugo svetovno vojno, ko Paka še ni tekla v umetni strugi, je bila njena pot po dnu Šaleške doline mnogo bolj zavita. Ob reki so stali mlini in žage ter drugi obrati na vodni pogon, zaradi katerih so postavljali tudi jezove. Te so Šalečani ob vročih poletnih dneh s pridom izkoristili za kopanje.

Tako je bila Paka prvo kopališče v Šaleški dolini. Prebivalci Šoštanja so se pred drugo svetovno vojno in tudi še nekaj časa po njej v poletnih mesecih radi kopali v Paki, ki se je nad Matijevim (Brišnikovim) jezom z manjšim rokavom preusmerila v široko strugo in se vila skozi mesto do Matijevega mlina in žage, pod katerima se je spet združila z glavnim rečnim tokom.

Kopališče Matijev jez je bilo zanimivo tudi za zahtevnejše plavalce in skakalce v vodo, sicer pa so se Šoštanjčani radi kopali tudi v Kurjih lokah – v tolmunu na območju, na katerem zdaj stoji Termoelektrarna Šoštanj.

Mali Bled ob Škalskem jezeru

Današnje Škalsko jezero je bilo privlačna turistična točka za domače in tuje goste že sredi petdesetih let 20. stoletja. Območje ob jezeru, ki je zaradi izkopavanja premoga začelo nastajati že pred 2. svetovno vojno in se po vojni hitro širilo, so z udarniškim (prostovoljnim) delom začeli urejati poleti leta 1952.

Tako so „tajhte“ z dotokom sveže vode iz potoka Lepena spremenili v kopalno jezero. Na voljo so bili restavracija, kopališče, skakalnica za skoke v vodo, čolnarna, počitniške hišice, letni kino in gledališče, otroška igralnica ter prostor za šotorjenje, pozimi pa tudi drsališče.

Jezeru so nadeli ime Turistično jezero, turistično-rekreacijskega območja pa se je prijelo tudi ime Mali Bled. V Velenje so obiskovalci zaradi Malega Bleda prihajali dobri dve desetletji. V začetku osemdesetih let 20. stoletja so zaradi ugrezanja površja vse tamkajšnje objekte porušili.

Dogajanje se je preselilo ob Velenjsko jezero

Junija leta 1980 so zaprli in porušili restavracijo Jezero ob današnjem Škalskem jezeru, ki so ga takrat imenovali Turistično jezero. Kmalu zatem so začeli graditi novo restavracijo Jezero ob današnjem Velenjskem jezeru, ki ga mnogi prebivalci Šaleške doline še vedno poznajo tudi pod imenom Plevelovo jezero.

Ker je bilo Velenjsko jezero v začetku osemdesetih let 20. stoletja zaradi odlaganja pepela iz Termoelektrarne Šoštanj neprimerno za kopanje, je Premogovnik Velenje leta 1984 s pregrado na jugovzhodni strani jezera ustvaril manjše vodno telo – novo jezero, v katerem so vzpostavili primerne kopalne pogoje, in ga poimenovali Turistično jezero.

Drugo velenjsko Turistično jezero je ob koncih tedna v poletnih mesecih privabilo tudi do 5 tisoč obiskovalcev, a so ga leta 2002, ko je bilo Velenjsko jezero sanirano in primerno za kopanje, zasuli. Danes na površini, pridobljeni z zasutjem Turističnega jezera, stoji eden največjih prireditvenih prostorov v Sloveniji – Vista, park z razgledom.

Prispevek je pripravila Alma Javornik z Muzeja Velenje.