Naš čas

Velenje, 11. aprila ‒ Pomlad je čas, ko se narava znova oglasi – tiho, a vztrajno. V vsakem popku, ki se razpre, in v vsakem toplem vetru, ki nas poboža, se skriva obljuba novega začetka. Podobno je z glasbo: vedno znova nas najde, nagovori in poveže. V takšnem duhu je v Marinovi dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega zazvenel spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.

Glasba odpira različne svetove

Orkester pod vodstvom dirigenta Antona Vrzelaka je večer oblikoval kot sklenjeno pripoved, ki ni temeljila na posameznih točkah, temveč na občutju celote. V programu so se zvrstile skladbe, ki so odpirale različne svetove – od nežnih, skoraj meditativnih trenutkov do mogočnih, z energijo nabitih vrhuncev. Poseben pečat večera sta pustili mladi solistki, flavtistki Kaja Marin in Iza Uratnik, ki sta skupaj s Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje zaigrali skladbo Cuando Hablan Los Vientos Artura Rodrigueza. Zaključek koncerta s skladbo Cathedral Mountain Rossana Galanteja je občinstvo dvignil v občutku širine in veličine. Kot pogled z vrha, kjer se misli umirijo in srce napolni z občutkom, da smo del nečesa večjega. In morda je prav to tisto, kar glasba zmore najbolje – da nas za hip ustavi in hkrati ponese dlje in više, kot bi šli sami. Večer se ni končal z zadnjo skladbo, temveč je ostal z nami – v mislih, v občutkih, v tihih odmevih.