pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po mirnem začetku poletja se je avgusta slika v gozdovih Šaleške doline močno spremenila. Gozdarji praktično vsak dan odkrivajo nove napade podlubnikov, lastnike gozdov pa opozarjajo na znake, ki jih je mogoče hitro spregledati.

Dolgotrajna suša in visoke temperature so letos močno oslabile drevesa, posledice pa so zdaj vse bolj vidne tudi v gozdovih Šaleške doline. Smreke so postale lahka tarča podlubnikov, njihovi napadi pa se hitro širijo.

Po besedah Aleša Ocvirka, vodje Krajevne enote Šoštanj Zavoda za gozdove Slovenije, je stanje vse bolj alarmantno, zato lastnike gozdov pozivajo k rednim pregledom in predvsem hitremu ukrepanju.

Avgusta je prišlo do preobrata

Še v začetku poletja večjih težav s podlubniki na območju Šaleške doline niso beležili. Tudi junija in julija je kazalo precej dobro, nato pa se je avgusta stanje močno spremenilo.

»V avgustu je prišlo do eksplozije. Številke se zdaj kopičijo, praktično vsak dan odkrijemo nove napade,« opozarja Ocvirk.

Na območju Šaleške doline so letos izdali že okoli 500 odločb za sanitarno sečnjo. Sprva je bilo nekaj sečnje potrebne zaradi posledic vetra, zdaj pa glavnino predstavljajo prav napadi podlubnikov.

Lani je bila slika povsem drugačna. Po Ocvirkovih besedah je bilo leto z vidika obvladovanja podlubnikov eno boljših, saj večjega obsega sanitarnih sečenj zaradi njihovih napadov niso beležili.

Letos pa so visoke temperature, dolgotrajna suša in posledično oslabljena drevesa ustvarili ugodne razmere za njihovo širjenje.

Ocvirk ocenjuje, da bi lahko v Šaleški dolini v prihodnjem obdobju govorili o od 15.000 do 20.000 kubičnih metrih lesa, napadenega s podlubniki. Ker nove primere odkrivajo praktično vsak dan, pričakujejo, da bodo številke še naraščale.

Smreka je lahko še zelena, pa je že napadena

Ena največjih težav je, da napada podlubnikov v začetni fazi ni vedno mogoče prepoznati po krošnji. Drevo je lahko na prvi pogled videti zdravo, njegova krošnja pa je še vedno povsem zelena.

Zato je treba biti pozoren na manj očitne znake.

»Pozorni moramo biti na droben rjav prah, ki se nabira ob koreničniku oziroma deblu, ter na zelene iglice na tleh ob drevesu,« pojasnjuje Ocvirk.

Takšni znaki lahko pomenijo, da so podlubniki že zavrtani pod skorjo.

Če lastnik odkrije napadeno smreko, naj ne pregleda samo tega drevesa. Pozorno naj si ogleda tudi smreke v neposredni okolici, saj obstaja velika verjetnost, da je napadenih več dreves, čeprav znaki na vseh še niso tako očitni.

S posekom težave še nismo rešili

Na Zavodu za gozdove Slovenije lastnike pozivajo, naj v tem obdobju svoje gozdove redno pregledujejo in ob zaznanih znakih čim prej obvestijo pristojnega revirnega gozdarja.

Zaradi velikega števila primerov so gozdarji trenutno zelo obremenjeni, precej dela pa imajo tudi izvajalci sečnje. Ocvirk zato svetuje, naj lastniki z iskanjem izvajalca ne čakajo predolgo.

Ključno je tudi, kaj se z napadenim lesom zgodi po poseku.

»Ljudje mislijo, da so s tem, ko drevo posekajo in les pustijo v gozdu, težavo rešili. Niso je. Iz takšnega lesa bodo podlubniki izleteli in napadli naslednja drevesa,« opozarja Ocvirk.

Napadeni les je zato treba čim prej odpeljati iz gozda in ustrezno obdelati. Če ostane v gozdu, lahko postane vir novih napadov na okoliške smreke.

Po opravljeni sečnji naj lastniki ponovno obvestijo Zavod za gozdove, da gozdar pregleda sečišče in preveri, ali je treba odstraniti še katero napadeno drevo.

Pri omejevanju širjenja podlubnikov je namreč odločilna hitrost. Daljše odlašanje lahko pomeni, da se bodo iz posameznih napadenih smrek razširili na okoliška drevesa in povzročili še precej večjo škodo.

»Posek napadenega drevesa ni dovolj. Les je treba čim prej odpeljati iz gozda, sicer se bodo podlubniki razširili na sosednja drevesa.« – Aleš Ocvirk