Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko plača ne zadošča za življenje

V Rdečem kružu Velenje so v uspešno zaključili delitev prehranskih paketov upravičencem v MO Velenje, Občini Šmartno ob Paki, Občini Šoštanj in Krajevni skupnosti Ravne pri Šoštanju. Predsednik območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar pojasnjuje, da hrano in pakete zagotavljajo iz različnih virov.

Del sredstev oziroma pomoči prispevajo občine, ki ob svojih praznikih in ob drugih priložnostih Rdečemu križu namenijo sredstva za nakup paketov. »Pomemben del predstavlja tudi evropska pomoč ter paketi, ki jih Rdeči križ zagotavlja iz lastnih sredstev in v okviru različnih humanitarnih akcij. Če vse skupaj seštejemo, imamo šest delitev na leto. Pri približno 500 družinah to pomeni, da posamezna družina v enem letu prejme okoli 120 kilogramov hrane,« pravi Kožar.

Za 24 evrov paket, ki družini pomaga čez mesec

Vrednost posameznega prehranskega paketa je približno 24 evrov (bistveno ugodnejša od maloprodajne), njegova vsebina pa vključuje predvsem osnovna živila, kot so moka, riž, testenine, olje, sladkor, namazi, paštete in konzerve. Družine poleg hrane prejmejo tudi pralni prašek.

Prehranske pakete upravičencem razdelijo šestkrat na leto, posamezna družina pa lahko v enem letu prejme okoli 120 kilogramov hrane. 

Količina pomoči je odvisna od velikosti družine

Eno- ali dvočlanske družine prejmejo en paket, tri- ali štiričlanske dva, družine s petimi ali več člani pa tri pakete. Do konca leta bosta predvidoma sledili še dve delitvi pomoči. Pri Rdečem križu ob tem poudarjajo, da je obseg pomoči odvisen tudi od količine hrane, ki jo prejmejo.

»Mi lahko razdelimo toliko hrane, kolikor je dobimo,« pravi predsednik območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar. Pomoč ni namenjena zgolj prejemnikom denarne socialne pomoči. Do nje lahko pod določenimi pogoji pridejo tudi upokojenci in zaposleni z nizkimi prihodki, ki se znajdejo pod določenim dohodkovnim pragom. "Prihajajo tudi samohranilke, ki jim ob njihovih prihodkih ni lahko."

Kaj je v prehranskem paketu?

Vsebina prehranskih paketov ni vsako leto povsem enaka, saj se Rdeči križ Slovenije o njihovi pripravi dogovarja s trgovsko družbo Tuš. V paketih so predvsem osnovna živila, kot so sladkor, moka, riž, testenine in olje, pa tudi različni namazi, marmelade, paštete in konzerve.

»V posameznem paketu je približno osem do devet kilogramov različnih živil, poleg tega družine prejmejo še približno tri kilograme pralnega praška,« pojasnjuje Kožar.

Količino pomoči prilagodijo velikosti družine. Eno- ali dvočlanske družine prejmejo en prehranski paket in en pralni prašek, tri- ali štiričlanske dva paketa in dva praška, družine s petimi ali več člani pa tri pakete in tri praške. Vrednost enega prehranskega paketa je približno 24 evrov. Kožar ob tem poudarja, da so cene, po katerih Tuš pripravlja pakete za Rdeči križ, bistveno ugodnejše od maloprodajnih.

Do prehranske pomoči niso upravičeni le prejemniki denarne socialne pomoči

Kot pojasnjuje predsednik, jo lahko prejmejo tudi upokojenci z varstvenim dodatkom ter zaposleni, ki se zaradi nizkih prihodkov znajdejo pod določenim dohodkovnim pragom. Upravičenost preverjajo na podlagi dokazil, pri čemer upoštevajo cenzus, ki ga določa center za socialno delo.

»Mi sami določimo, kdo je upravičen do pomoči. Pri tem imamo določene pogoje in cenzuse, ki pa se med območnimi združenji Rdečega križa lahko razlikujejo. Upoštevati moramo tudi, koliko hrane imamo na voljo in koliko je prosilcev,« pojasnjuje Kožar.

Pri prepoznavanju ljudi, ki potrebujejo pomoč, imajo pomembno vlogo tudi krajevne organizacije Rdečega križa. V območnem združenju je vključenih 24 krajevnih organizacij, katerih člani dobro poznajo razmere v svojih skupnostih. Prav tam pogosto opazijo tudi ljudi, ki sami težko naredijo prvi korak.

Količina pomoči je odvisna tudi od razpoložljive hrane

Število ljudi, ki potrebujejo pomoč, je povezano tudi s količino hrane, ki jo Rdeči križ prejme. »Mi lahko razdelimo toliko hrane, kolikor je dobimo. Iz zraka je ne moremo vzeti, zato moramo pri tem iskati ravnovesje med številom prosilcev in količino pomoči, ki jo imamo na voljo,« pojasnjuje Kožar.

Delovne ljudi je sram prositi za hrano 

»Imamo ljudi, ki jih je sram prositi za pomoč. Nekdo je na primer delal 40 let in se mu zdi težko priznati, da zdaj potrebuje hrano. Če nas na to opozorijo iz krajevne organizacije, lahko pomagamo tudi bolj diskretno, brez nepotrebnega izpostavljanja človeka,« pravi Kožar.

Med prejemniki prehranske pomoči so tudi zaposleni z nizkimi prihodki. »Tudi zaposleni prihajajo po hrano. Med njimi so samohranilke, ki jim ob njihovih prihodkih in stroških ni lahko,« pojasnjuje Kožar. V preteklem letu so na Rdečem križu Velenje zaznali tudi večje število ukrajinskih družin, ki so se zaradi vojne preselile v Velenje.

V nekem obdobju jih je po prehransko pomoč prihajalo okoli 60 do 70 družin. Ker pa je država za osebe z začasno zaščito uredila sistem oskrbe, med drugim tudi nastanitev in prehrano, za njihovo oskrbo zdaj Rdeči križ nima več enakih obveznosti.

Kožar ob tem opozarja, da je količina pomoči, ki jo lahko Rdeči križ razdeli, odvisna od količine hrane, ki jo prejmejo.