Naš čas

»Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.«

Temeljna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in temeljni osamosvojitveni pravni akt sta bila sicer slavnostno razglašena naslednji dan, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani. Slovenke in Slovence je nagovoril tedanji predsednik Republike Milan Kučan, ki je med drugim povedal: »Z rojstvom dobi človek pravico do sanj. Z delom dobi pravico, da zbližuje življenje in sanje. Mi smo včeraj povezali oboje; zase, za mnoge rodove Slovencev, ki so davno nekoč sanjali te iste sanje, in za prihodnje rodove, ki bodo na teh sanjah gradili nov svet. Zmogli smo, ker je bila naša vera trdna in ker ni bilo zle misli v naših dejanjih. Hvala vam za to, dragi rojaki. Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« 27. junija se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela desetdnevna osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija ubranila neodvisnost. Spopadi so se po posredovanju mednarodne skupnosti končali z brionsko deklaracijo 7. julija, ko je bil dosežen sporazum, ki je predvidel tudi trimesečni moratorij na osamosvojitvene aktivnosti. Še preden pa je to obdobje poteklo, so oblasti v Beogradu spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v SFRJ, zato so začele s postopnim umikom. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991, zato 25. oktobra praznujemo dan suverenosti.

Šaleška in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja

Spominski center 1991 hrani spomine na čas osamosvajanja. Nastajal je več let in je rezultat tesnega sodelovanja Muzeja Velenje z domala vsemi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, Mestno občino Velenje, Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Muzejem slovenske policije ter drugimi institucijami in organizacijami ter številnimi posamezniki, ki so se dejavno vključili v zbiranje in pripravo gradiva ter pomembno prispevali k njegovi končni podobi.

Od plebiscita do suverenosti

Stalna razstava predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja Slovenije. Muzejska predstavitev je razdeljena na dva dela, ki ju loči in hkrati povezuje obdobje plebiscita kot tista točka, ki pomeni konec enega obdobja in začetek novega – izgradnje slovenske državne suverenosti. V prvem delu razstave so tako predstavljene vse tiste obrambne strukture, ki so se razvile od konca druge svetovne vojne, še posebej po letu 1968, in tvorile t. i. podporne enote Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) kot osrednji obrambni formaciji v obrambni doktrini Splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (SLO in DS). Zaradi (slovenskega) jezika so imele te enote – Civilna zaščita, Narodna zaščita, Milica (Policija) in Teritorialna obramba – popolnoma slovenski značaj.

V drugem delu razstave so predstavljeni najpomembnejši procesi in dogodki na našem območju od plebiscitnega obdobja do popolne suverenosti 25. oktobra 1991. Med te dogodke spadajo: (policijska) akcija Sever, skrivanje orožja, plebiscit in razglasitev suverenosti ter medvojno dogajanje na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline, ki sta bili tik pred vojno združeni v enotno vojno območje pod poveljstvom 89. Območnega štaba Teritorialne obrambe Velenje (89. ObmŠTO). Med temi je največ prostora posvečenega dogajanju na mejnem prehodu Pavličevo sedlo, drznemu prebegu pilota Jožeta Kalana in tehnika letalca Bogomirja Šuštarja s helikopterjem JLA na stran TO, bojevanju enot 89. ObmŠTO na bojišču v Dravogradu, dogajanju v drugih enotah, razporejenih po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, civilni obrambi in nekaterim poskusom organiziranja »vojaške industrije« v Šaleški dolini.

Spominski center 1991 – domoljubni center v najširšem pomenu

Kot del Muzeja Velenje Spominski center 1991 deluje tudi kot osrednja institucija za zbiranje, hranjenje, proučevanje in predstavitev zgodovinskega gradiva, povezanega z osamosvajanjem Republike Slovenije v lokalnem okolju. Spominski center 1991 naj bi – predvsem mladim – ob informacijah približeval tudi domoljubne vrednote ter spodbujal spoštovanje in ljubezen do slovenskega naroda, jezika, kulture in države. Želja in vodilo avtorjev razstave sta, da naj bo Spominski center 1991 spominski in domoljubni center v pravem in najširšem pomenu teh besed. V letu 2022 je z ureditvijo Parka državnosti v neposredni bližini dobil še svoj zunanji del in na ta način tvori zaokroženo celoto parka in muzeja, posvečenega prehojeni poti slovenskega naroda do lastne države.

Več preberite v tedniku Naš čas.