Leta 1970, ko je bilo zdravljenje tega obolenja mogoče le z omejenim številom zdravil, je bila umrljivost zaradi infarkta  približno 30 odstotna. 20 let kasneje, po letu 1990, ko so začeli opravljati prve posege invazivne srčne diagnostike, se je število smrtnih žrtev zmanjšalo pod 5 odstotkov. Uvedba koronarografije v diagnostiko in terapijo bolnikov  z zožitvami koronarnih žil je v tem času rešila približno 120 ljudi v celjski regiji