Naš čas

Velenje, 20. aprila – V Knjižnici Velenje je v ponedeljek potekala predstavitev knjige Dotik besed avtorja Dušana Brešarja, ki odpira manj znano, a izjemno pomembno poglavje zgodovine – opismenjevanje slepih in slabovidnih. Avtor, ki je več kot dve desetletji deloval kot knjižničar v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, je skozi svoje delo zbral bogato znanje in izkušnje, ki jih je strnil v knjigo. Delo obravnava zgodovino opismenjevanja slepih in slabovidnih pri nas in v svetu ter razvoj brajice.

Od članka do knjige

Kot je avtor povedal v pogovoru, se je ideja za knjigo razvijala postopoma. »Dolga leta sem zbiral gradivo in raziskoval različne vidike življenja slepih. Pobuda za pisanje o pisavah za slepe pa je prišla ob pripravi članka za revijo,« pojasnjuje Brešar. Prav raziskovanje te tematike ga je vodilo do širše zgodbe, ki danes živi v knjigi.

Presenetljiva zgodovina pred brajico

Ena največjih ugotovitev njegovega raziskovanja je bila, da se zgodovina opismenjevanja slepih ne začne z brajico, kot pogosto mislimo. »Večina ljudi misli, da se je vse začelo z Braillom, a temu ni tako. Že veliko prej so obstajali različni poskusi pisav,« poudarja. Med drugim izpostavlja zanimiv primer iz 18. stoletja, ko sta si slepa pianistka Marija Terezija von Paradis in njen dopisovalec izmenjevala pisma prek časopisov – z izbočenimi črkami, ki jih je bilo mogoče tipati. Po njegovih besedah je bila največja težava zgodnjih sistemov prav v tem, da so skušali slepe naučiti brati klasične črke. »To je bila temeljna napaka. Brajica pa je prinesla prelom, saj je kodirana pisava, prilagojena tipanju,« pojasnjuje.

Slovenski prispevek k brajici

Pomembno mesto v knjigi ima tudi razvoj slovenske brajice. Avtor izpostavlja delo Franciške Glaser, ki je okoli leta 1900 brajici dodala šumnike in jo prilagodila slovenskemu jeziku. »To je bil izjemno pomemben korak za naš prostor, saj je omogočil učenje v maternem jeziku,« poudarja Brešar.

Tehnologija odpira vrata – a ne vsem enako

V današnjem času je dostopnost znanja za slepe in slabovidne bistveno boljša kot nekoč, predvsem zaradi tehnološkega napredka. Umetna inteligenca lahko danes opisuje slike in dokumente, digitalizacija pa omogoča širši dostop do informacij. Kljub temu avtor opozarja na izzive: »Tehnični pripomočki so zelo dragi, pogosto si jih posamezniki težko privoščijo. Poleg tega tehnologija hitro napreduje, pripomočki pa ji ne sledijo vedno,« izpostavlja. Ob tem poudarja, da brajica kljub vsem novostim za pismenost ostaja ključna. »S pomočjo brajice človek razume, kako se besede pišejo, kako deluje jezik. To je temelj.«

Življenje, ki presega omejitve

Brešar napoveduje tudi novo knjigo, v kateri se bo posvetil aktivnemu življenju slepih – njihovim dosežkom v športu, umetnosti in glasbi. Kot pravi, so ga njihove zgodbe navdihnile. »Slepi in slabovidni lahko živijo polno življenje. To so ljudje, ki ustvarjajo, delajo, dosegajo izjemne stvari,« sklene.
Knjiga Dotik besed tako ni le zgodovinski pregled, temveč tudi poklon vztrajnosti, znanju in človekovi sposobnosti prilagajanja – ter opomnik, da svet ni samo tak, kot ga vidimo, ampak tudi tak, kot ga znamo razumeti.