Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Evropski teden mobilnosti odpira tudi nekoliko neprijetno vprašanje: smo na področju javnega prevoza res napredovali? Primer železniške povezave med Velenjem in Ljubljano kaže drugačno sliko.

V tedniku Naš čas iz leta 1981 smo našli oglas, ki je napovedal uvedbo novega »poslovnega vlaka Velenje–Ljubljana«. Zapisano je, da je bila povezava uvedena na pobudo takratne Poslovne skupnosti za turizem Celje, saj so iskali ugodnejše možnosti prevoza zaradi zaostrenega gospodarskega položaja in slabih prometnih povezav Savinjsko-Šaleškega območja z Ljubljano.

Bencin se je dražil in gospodarstvo je iskalo možnosti za varčnejši prevoz. Velenje je dobilo povezavo, ki bi jo danes verjetno označili za poslovni oziroma »premium« javni prevoz. Zjutraj si v Velenju sedel na vlak, dve uri pozneje pa brez enega samega prestopa izstopil v prestolnici.

Poznejši objavljeni vozni red kaže, da je Zeleni vlak na relaciji Titovo Velenje–Ljubljana začel voziti 5. oktobra 1981. Iz Velenja je odpeljal ob 6.30, ob 6.45 ustavil v Šmartnem ob Paki, ob 6.59 v Žalcu, ob 7.11 v Celju in ob 8.30 pripeljal v Ljubljano. Vozil je od ponedeljka do petka, pot pa je trajala natanko dve uri – brez prestopanja.

»Zelenec« je ponujal skoraj letalsko storitev

Še bolj kot vozni red je zanimivo, kaj so potnikom takrat ponudili. Zeleni vlak oziroma »Zelenec«, kot se motornih garnitur spominjajo tudi na Slovenskih železnicah, je temeljil na dizelskih motornih garniturah serije 711. Slovenske železnice navajajo, da so bile te garniture ob nabavi leta 1970 tehnološko zelo napredne.

Konec sedemdesetih let so jih posodobili, vgradili klimatske naprave in prebarvali v zeleno barvno shemo. Ime Zeleni vlak je bilo izbrano na internem razpisu, povezovali pa so ga z zeleno slovensko pokrajino. Prvi Zeleni vlak je leta 1979 začel voziti med Mariborom in Ljubljano.

Koncept je bil namenjen predvsem poslovnim potnikom in je poskušal železniško potovanje približati letalski storitvi. V ceno vozovnice so bili vključeni dnevni časopisi, prigrizek in napitek, potnik je lahko vnaprej naročil taksi, na voljo pa je bil celo manjši salon, v katerem je bilo mogoče med potjo opraviti poslovni sestanek.

Poslovna povezava je trajala le nekaj mesecev

Toda ambiciozna zgodba se ni obdržala. Zeleni vlak med Velenjem in Ljubljano je vozil le nekaj mesecev. Zgodovinski pregled proge Celje–Velenje, objavljen v glasilu Sindikata železniškega prometa Slovenije, kot razlog navaja premajhno število potnikov. Tako je Velenje že pred 45 leti imelo nekaj, česar si danes skorajda ne predstavljamo, to je neposredna železniška potniška povezava z glavnim mestom.

Kako pa je videti enaka pot leta 2026?

Za primer smo vzeli Velenjčana, ki mora biti na običajen delovni dan ob osmih zjutraj na sestanku v Ljubljani.
Po aktualnem voznem redu Slovenskih železnic mora na železniški postaji Velenje na vlak že ob 5.28. Lokalni vlak v Celje prispe ob 6.17 uri, kjer ima potnik 17 minut časa za prestop. Ob 6.34 nadaljuje z vlakom ICS in v Ljubljano prispe ob 7.42.

Pot traja dve uri in 14 minut ter zahteva en prestop. Primerjava je zanimiva z vidika, da je leta 1981 neposredni Zeleni vlak za pot potreboval dve uri, današnja najhitrejša jutranja povezava pa dve uri in 14 minut. Predvsem pa mora potnik danes prestopiti v Celju.

Če sestanek traja dve uri in se konča ob desetih, potovanja še zdaleč ni konec. Primerna povratna povezava iz Ljubljane odpelje ob 10.50 uri  in v Velenje prispe ob 13.36 uri. Tudi tokrat je potreben prestop, pot nazaj pa traja dve uri in 46 minut. Za dvourni sestanek je tako potnik od odhoda iz Velenja do vrnitve doma na poti osem ur in osem minut, od tega pet ur preživi na vlakih. Pri tem nismo upoštevali premika iz železniške postaje v Ljubljani do mesta sestanka in nazaj.

Z avtobusom hitreje

Drugačno sliko pokaže avtobus. Če bi moral biti potnik v Ljubljani ob devetih, aktualni vozni red omogoča neposredno povezavo z glavne avtobusne postaje v Velenju. Vožnja pri najhitrejših neposrednih povezavah traja približno uro in četrt, torej občutno manj kot potovanje z vlakom.

Tudi povratne povezave so hitrejše. Avtobus, ki denimo iz Ljubljane odpelje ob 13.05, je po aktualnem voznem redu v Velenju ob 14.18 – po eni uri in 13 minutah vožnje.

Avto ostaja najhitrejši, ko ni gneče

Najhitrejša možnost med Velenjem in Ljubljano ostaja osebni avtomobil, vendar je prav pri jutranji poti največja neznanka promet.

Ob tekočem prometu je mogoče relacijo prevoziti približno v eni uri, prihod v Ljubljano v jutranji konici pa lahko pot precej podaljša. Podatki TomTom Traffic Indexa kažejo, da je bila leta 2025 povprečna stopnja prometne obremenjenosti Ljubljane 40,4-odstotna, v jutranji konici pa je desetkilometrska pot po mestu v povprečju trajala skoraj 20 minut.

Za sestanek ob osmih bi bilo zato z avtom smiselno iz Velenja kreniti precej pred sedmo in si pustiti rezervo za jutranjo konico. Kljub temu bi za celotno pot s sestankom praviloma porabili občutno manj časa kot z vlakom.

Je danes javni prevoz res boljši?

Primerjava let 1981 in 2026 ima zanimiv epilog. Pred 45 leti je imel Velenjčan na voljo neposreden poslovni vlak do Ljubljane, klimatizirano garnituro, časopis, prigrizek in celo prostor za sestanek. Za pot je potreboval dve uri. Danes imamo sodobnejše vlake, elektronske vozovnice in hitri vlak ICS med Celjem in Ljubljano, toda iz Velenja do prestolnice še vedno ni neposredne povezave. Najhitrejša jutranja pot traja dve uri in 14 minut.

Pošteno pa je dodati, da Zeleni vlak leta 1981 ni bil zgodba o železniški uspešnici. Ravno nasprotno. Zaradi premajhnega števila potnikov je po nekaj mesecih izginil z voznega reda. Morda je prav v tem najbolj zanimiva povezava med letoma 1981 in 2026. Že pred 45 leti so v Šaleški dolini iskali rešitev za to, kako Velenje z Ljubljano povezati hitro, udobno in zanesljivo, da bodo ljudje avtomobil pripravljeni pustiti doma.