Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Naš čas za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nejc Bezjak, športni navdušenec, prostovoljec

Velenjčan Nejc Bezjak dokazuje, da tudi zdravstvene omejitve niso nujno ovira za velike cilje. Čeprav že od otroštva živi z astmo, se je podal na izjemen športni in dobrodelni izziv. Z vzponi po stopnicah Velenjskega gradu je želel v 24 urah premagati višino Mount Everesta in ob tem zbirati sredstva za otroke s pljučnimi obolenji.

Čeprav je moral podvig zaradi težav z dihanjem predčasno končati, je v 17 urah opravil kar 103 vzpone in premagal približno 5.300 višinskih metrov. »Moja bolna pljuča niso prenesla noči in dihanja pri petih stopinjah,« je pojasnil ob prekinitvi. Čeprav se je sicer počutil telesno odlično pripravljenega, nadaljevanja ni zmogel, po končanem podvigu pa je s sledilci na socialnih omrežjih delil še čustven zapis.

»Tri mesece treningov, odrekanja, dopusta v službi, lastnih finančnih sredstev … Ampak jutri bom ponosno vstopil v nov dan, ker sem imel pogum končati podvig, preden bi utrpel resne posledice na pljučih. Konec koncev sem amater in ne živim od tega,« je poudaril Bezjak in se iskreno zahvalil družini, prijateljem in vsem, ki so mu pomagali in ga podpirali.

»Dogodek je dosegel širšo javnost in verjamem, da se je zbralo ogromno denarja za Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. In če bo prihodnje leto en otrok zaradi mojega everestinga lahko šel na morje in izboljšal svoje „astmatsko“ življenje, je moj namen uresničen,« je sklenil iskreno.

Njegov podvig so uradno potrdili v združenju Everesting Hall of Fame in mu priznali 5.265 višinskih metrov. »Vse po pravilih in pravkar sem dobil uradno potrdilo in odobritev dogodka,« je zapisal na socialnem omrežju. Po njegovih navedbah je prvi Slovenec, ki je na stopnicah dosegel polovico Everestinga.

Ob tem je objavil izsek evidence, ki prikazuje njegovo četrto mesto v omenjeni kategoriji na svetovni lestvici. Nejc s športnimi podvigi nadaljuje. »Dva tedna po Everestingu sem se udeležil traila na 15 kilometrov in 650 metrov višincev. Kljub temu da pljuča se niso optimalna, sem v cilj prišel s hitro hojo med prvimi, v času 2 uri in 8minut,« poudari.

Njegova zgodba ni le zgodba o športni vzdržljivosti, temveč predvsem o vztrajnosti, srčnosti in želji pomagati drugim. Dokazal je, da se veličina človeka ne meri zgolj v doseženih ciljih, ampak tudi v razlogih, zaradi katerih si zanje prizadeva.

Za svojo predanost, pogum in dobrodelnost je na letošnjem županovem sprejemu prostovoljcev prejel tudi posebno zahvalo MO Velenje, ki je njegov dobrodelni projekt podprla s 1.000 evri. Sredstva so bila namenjena Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije za podporo otrokom z dihalnimi težavami.  

Niko Vivod, navdušenec nad ribami, naravo in ljudmi

Niko Vivod, predsednik Ribiške družine Velenje, je aktiven že vrsto let. Ob letošnji 80-letnici organiziranega ribištva v Šaleški dolini poudarja predvsem pomen sodelovanja, prijateljstva in skrbi za naravo. »V tem času nam je uspelo pokazati, kaj pomenijo tovarištvo, prijateljstvo in solidarnost ter skrb za neokrnjeno naravo in ribe, s katerimi upravljamo,« pravi Vivod.

Posebej ponosen je na delo z mladimi. V zadnjem desetletju se je število mladih ribičev povečalo z okoli deset na več kot 50. Za to imajo veliko zaslug ribiški inštruktorji, ki vsak teden mladim približujejo ribolov in vse, kar sodi zraven. Med drugim imajo državne prvake v mlajših kategorijah in državnega prvaka v različnih tekmovalnih disciplinah.

Ribištvo je namreč tudi tekmovalni šport, v katerem ribiška družina dosega vidne rezultate. Pred kratkim je bil na Škalskem jezeru ulovljen tudi som, težak več kot 90 kilogramov, ki je postavil nov rekord jezera. Vivod pa z naravo povezan le preko ribištva.

Šaleška jezera privabljajo tudi ribiče od drugod. V zadnjih letih so se zaradi upravljanja ribjega staleža in ohranjanja kapitalnih rib povečali zanimanje in obiski ribičev iz različnih delov sveta.

Jeseni rad odide v gozd, kjer nabira gobe, pred dvema letoma pa je v ribogojnici uredil tudi čebelnjak in postal čebelar. »Vse, kar je povezano z naravo, me privlači,« pravi. Ob vseh dejavnostih ostaja tudi učitelj. Na Osnovni šoli v Rogatcu poučuje matematiko in fiziko, delo z mladimi pa vidi kot izpolnitev dolgoletne želje, da bi se preizkusil tudi kot učitelj in mentor.

Vojko Bricman, gasilec, prostovoljec

Vojko Bricman iz Florjana je človek, ki svoj prosti čas z veseljem namenja drugim. Čeprav se je gasilcem pridružil nekoliko pozneje, je danes gasilski dom pomemben del njegovega življenja, prostovoljstvo pa vrednota, ki jo živi skupaj s svojo družino. »Družina je na prvem mestu,« poudarja Bricman, ki ga pri gasilskem udejstvovanju žena, hči in sin trdno podpirajo.

Vsi trije so namreč prav tako aktivni operativni gasilci, zato dobro vedo, koliko časa, predanosti in pripravljenosti za pomoč drugim zahteva gasilsko delo. Gasilstvo zanj torej ni le poslanstvo, temveč tudi povezanost, tovarištvo in pripravljenost priskočiti na pomoč, ko je to najbolj potrebno.

Je tudi poveljnik PGD Šoštanj, sicer pa je zaposlen kot tehnolog na elektro vzdrževanju v KP Velenje. Rad se odpravi na Smrekovec, na katerega so Šoštanjčani še posebej ponosni. »Blizu so mi tudi druge pohodniške poti v okolici, saj ponujajo lepe razglede in možnost, da se človek za nekaj časa odmakne od vsakodnevnega vrveža.

Tudi Uršlja gora, Skorno …,« pravi. Druga velika ljubezen so motorji. V družbi prijateljev se je podal na daljša potovanja. Med deželami, ki so mu ostale v lepem spominu, sta Romunija in Albanija. Navdušujejo ga predvsem prijazni ljudje, lepa pokrajina in nova doživetja. Na prvo mesto postavlja svojo družino.

Razumevanje domačih je zato še toliko pomembnejše, saj gasilsko delo zahteva veliko časa, usklajevanja in pripravljenosti, da se človek odzove tudi takrat, ko bi lahko počel kaj drugega. Prepričan je, da je za spremembe na bolje včasih treba stopiti korak naprej in se tudi osebno izpostaviti. Če želiš, da se v kraju kaj premakne, je treba biti pripravljen sodelovati in prispevati svoj del.

Kako lahko glasujete? 

Glasovnico najtede v tiskani ediciji tednika Naš čas. Upoštevali bomo vse glasovnice, ki bodo prispele do torka, 27. oktobra, do 8. ure. Glasujete pa lahko tudi premo radia Velenje, v živo 15.10. in 22.10. ob 12.20 uri. Glas v živo je enakovreden glasovnici.