Ljubljana – Vlada je večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, med drugim zaprtje neživilskih trgovin, prepoved zbiranja ter gibanja po državi, izobraževalne ustanove ostajajo zaprte. Za prihodnjih 14 dni je podaljšala obvezno nošenje zaščitnih mask, zaustavitev javnega prometa in omejitve izvajanja športnih dejavnosti. Odločitev o tem ali je mogoče v kratkem odpreti osnovne šole za pouk prve triade, bo vlada sprejela prihodnji teden “v luči morebiti spremenjenih epidemioloških razmer”, je še povedal Kacin. Če bi se odprle šole, pa bi se verjetno moral sprostiti tudi javni promet, je dodal. Ob morebitnem sproščanju ukrepov pa se bodo verjetno najprej zagnale tiste dejavnosti, ki se opravljajo individualno, kot so frizerji, kozmetični saloni itd. “Ti ukrepi trajajo že dolgo, na drugi strani pa verjetno zagotovo ne bi prispevali k širitvi okužbe. Nasprotno, v prihodnje bo bolje opravljati te usluge v posebej za to urejenih salonih, ki izpolnjujejo vse standarde, kot pa da se te usluge opravljajo na terenu – v garažah, stanovanjih – in se s tem lahko žal nehote širi tudi virus. O teh stvareh bo vlada razmišljala, ko bodo za to pripravljeni predpogoji,” je dejal. V. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je na novinarski konferenci povedala, da epidemiološka slika v državi in razmere v bolnišnicah še ne omogočajo sproščanja ukrepov. Zato je vlada za en teden podaljšala veljavnost začasnega zaprtja neživilskih trgovin, delovanja avtošol, začasnega zaprtja kulturnih ustanov in kinodvoran, prepovedi zbiranja ljudi, razen družinskih članov in članov skupnega gospodinjstva, ter ukrepov na mejnih prehodih in notranjih mejah. Prav tako za teden dni ostajajo zaprta vrata vrtcev, razen za nujne primere, osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter visokošolskih zavodov. Glede izvajanja testov v domovih za starejše je dejala, da so jim nekateri že sporočili, da lahko izvajajo teste z lastnim kadrom. V nasprotnem primeru pa se bodo za izvajanje testov povezovali s tamkajšnjim zdravstvenim domom ali koncesionarjem. Bodo pa na voljo tudi posamezne mobilne enote, ki bodo po potrebi opravljale tovrstne hitre teste. O množičnem prostovoljnem testiranja prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom pa je dejala, da v teh dneh potekajo priprave, zato bo več informacij na voljo v prihodnjem tednu. O cepljenju pa je dejala, da če bo cepljenje na razpolago, tako kot predvidevajo konec decembra ali v začetku januarja, je že pripravljeno za cepljenje prvih skupin.

V sredo je bilo v Sloveniji opravljenih 7391 testiranj in potrjenih 1767 okužb.

Šoštanj – Med večjimi naložbami, ki jih v občini Šoštanj načrtujejo prihodnje leto je odprtje oddelka Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v Kajuhovem domu, ki so ga kupili letos. 

Velenje – Ta konec tedna se začenja adventni čas in v praznično obdobje lahko vstopite tudi v družbi Muzeja Velenje, ki v času, ko so muzeji za obiskovalce zaprti, vseeno skrbi za živahno dogajanje.

Ljubljana, 26. novembra – Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 1,3 kilograma hrane na teden, v celem letu pa 67 kilogramov. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 odstotkov ali nekaj več kot 26 kilogramov užitnega dela, 61 odstotkov pa je bilo kosti, olupkov in lupin. Največ hrane se je zavrglo v gospodinjstvih. Prebivalec Slovenije je lani v povprečju zavrgel kilogram hrane manj kot predlani, celotna količina proizvedene odpadne hrane, ki je dosegla 140.804 ton, pa je bila večja od predlanske v višini 139.856 ton, so danes sporočili iz statističnega urada. Polovica ali skoraj 69.900 ton odpadne hrane, nastale lani, je izviralo iz gospodinjstev. Skoraj tretjina oz. 44.400 ton jo je izviralo iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, kot so denimo šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele. Desetina odpadne hrane je izviralo iz distribucije in trgovin z živili, in sicer zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe, malo manj kot desetina pa iz proizvodnje hrane vključno s primarno proizvodnjo, so navedli v uradu. Tri četrtine odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah in kompostarnah. Polovica je bila predelana anaerobno v bioplinarnah, več kot četrtina aerobno v kompostarnah, petina je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, za dva odstotka pa so bili uporabljeni drugi načini obdelave, npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave. Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 1506 kilogramov vseh vrst odpadkov brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje ter zemeljski izkopi. Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila za 38 kilogramov manjša kot leta 2018. Količina komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v Sloveniji lani 509 kilogramov, kar je 14 kilogramov več kot leto prej. Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti, se je zmanjšala, medtem ko se je količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečala. Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih je bila v Sloveniji 84-odstotna, kar je štiri odstotne točke manj kot predlani. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je povečala z 58,8 odstotka na 59,2 odstotka. Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih pa je bila približno petodstotna in je bila v primerjalnem obdobju večja za pol odstotne točke. (STA)