Njena pojavnost tudi nima nobene povezave s podnebnimi spremembami, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal strokovnjak za pajke Christoph Hörweg.

Kot je še dejal strokovnjak avstrijskega Prirodoslovnega muzeja, ljudje običajno s to vrsto pajka nimajo nobenih stikov, saj živi pod zemljo.

Na Avstrijskem poročila o tem, da so opazili sicer redko južnorusko tarantelo, segajo v 50. leta minulega stoletja. Te tarantele živijo v rovih približno 15 do 30 centimetrov pod zemljo, jeseni pa se občasno pojavijo tudi na površju. “Takrat imajo čas parjenja,” je še dejal Hörweg.

V Avstriji živijo ti členonožci iz družine ptičjih pajkov na Gradiščanskem in v predelih Spodnje Avstrije. “Gre za velike, zelo lepe živali,” je še povedal avstrijski strokovnjak in dodal, da je strah pred njimi povsem odveč. “So seveda strupeni, kot vsi pajki, a za ljudi povsem nenevarni,” miri Hörweg.

Dodal je, da je na svetu okoli 45.000 vrst pajkov, od tega jih je približno 20 nevarnih, a teh ni moč najti v srednji Evropi.