Zakon, ki je bil star 158 let, je namreč določal, da je vsak moški, ki je spal s poročeno žensko brez dovoljenja njenega moža, zagrešil kaznivo dejanje prešuštva. Predvideval je petletno zaporno kazen, ženske pa v okviru tega zakona niso mogle vložiti tožbe, niti niso mogle biti odgovorne za ta zločin. Vrhovno sodišče je v sodbi zapisalo, da je zakon ženskam odrekal dostojanstvo in individualno izbiro ter jih obravnaval kot lastnino moških. Zapisalo je še, da je prešuštvo, ki je sicer utemeljen razlog za ločitev, zasebna zadeva.