Naš čas

Topel prehod iz zime v pomlad je letos pospešil začetek del v slovenskih hmeljiščih. Zaradi višjih temperatur so se tla hitreje ogrela, rastline pa so začele odganjati prej kot običajno, zato so morali pridelovalci že zgodaj začeti s sezonskimi opravili in prilagoditi tempo dela hitrejšemu razvoju vegetacije. Po trenutnih ocenah letos hmelj v Sloveniji raste na približno 1.500 hektarjih površin, kar je nekoliko manj kot lani. Zmanjšanje obsega pridelave je predvsem posledica zahtevnih razmer na svetovnem trgu.

Trg pod pritiskom presežkov

Povpraševanje po hmelju je v zadnjih letih oslabelo, pivovarska industrija beleži nižjo porabo piva, obenem pa so na trgu še vedno velike zaloge iz preteklih sezon. Zaradi presežkov so odkupne cene pod pritiskom, številni pridelovalci pa vse teže pokrivajo stroške pridelave.

Brez sezonskih delavcev ne gre

V hmeljiščih so letos že opravili osnovna spomladanska dela, kot so kultiviranje tal, rezi hmelja in priprava vodil za rastline. V naslednjih tednih sledijo ročno usmerjanje poganjkov, okopavanje, dognojevanje ter intenzivnejše spremljanje nasadov zaradi bolezni in škodljivcev. Slovensko hmeljarstvo tudi letos ostaja močno odvisno od sezonskih delavcev iz tujine. Dela, kot sta napeljava vrvic in navijanje poganjkov, so časovno zelo občutljiva in brez dodatne delovne sile pogosto ne bi bila izvedena pravočasno. Stroški dela pa ob tem predstavljajo vse večji izziv za kmetije, saj se skupaj z energenti, gnojili in zaščitnimi sredstvi občutno dražijo tudi stroški pridelave.

Namakanje in previdnost pri novih sortah

Poleg razmer na trgu hmeljarje skrbi tudi stanje vlage v tleh. Čeprav je v zadnjih dneh ponekod padlo nekaj dežja, so globlji sloji tal še vedno precej suhi. Težave so najbolj izrazite na lažjih in prodnatih zemljiščih, na katerih se zemlja ob višjih temperaturah in vetru hitro izsuši. Nekateri pridelovalci so zato z namakanjem začeli že zgodaj spomladi, saj želijo rastlinam zagotoviti enakomeren začetek razvoja. Kljub podnebnim spremembam in vse pogostejšim sušnim obdobjem se hmeljarji pri izbiri sort še vedno v največji meri prilagajajo zahtevam trga. Pridelava novih, odpornejših sort je namreč smiselna predvsem takrat, ko obstaja zagotovljen odkup in stabilno povpraševanje pivovarske industrije. Gospodarska vzdržnost tako ostaja ključni dejavnik pri odločitvah o novih nasadih.

O letošnji letini bo odločalo vreme

Čeprav so razmere na trgu trenutno zahtevne, Slovenija ostaja pomembna proizvajalka hmelja in prispeva pomemben delež svetovne pridelave. Kakšna bo letošnja letina, bo v veliki meri odvisno od vremena v prihodnjih mesecih. Ključni bodo predvsem zadostna količina vlage, odsotnost pozeb in uspešno varstvo rastlin pred boleznimi v obdobjih povečane vlage.